Spodaj je prikazan graf odvisnosti hitrosti od časa za enakomerno gibanje. Hitrost se pri enakomernem gibanju ne spreminja, zato je na začetku $(v_\rm{z})$ enaka kot na koncu $(v_\rm{k})$. Če premikate drsnika ob strani, se spreminjata vrednosti začetne in končne hitrosti. Pri enakomerno pospešenem gibanju se hitrost povečuje premo sorazmerno s časom. Premikajte drsnika in opazujte graf $v(t)$.
Naj bo začetna hitrost $5\,\frac{\rm{km}}{\rm{h}}$. Če se hitrost vsako sekundo poveča za $5\,\frac{\rm{km}}{\rm{h}}$, bo po $10\,\rm{s}$ končna hitrost 55 $\frac{\rm{km}}{\rm{h}}$.
Večina gibanj v vsakdanjem življenju je neenakomernih, pri čemer se hitrost spreminja. Dober primer je vožnja z avtomobilom. Predstavljajte si, da se peljete iz Ljubljane v Kranj. Na poti večkrat pospešujete in zavirate, na nekaterih delih poti vozite enakomerno, če imate rdečo luč na semaforju, se za nekaj časa celo zaustavite.
Za takšno gibanje lahko določimo povprečno hitrost. To je hitrost, s katero bi v enakem času prevozil enako pot, če bi vozil enakomerno.
Pri enakomerno pospešenem gibanju hitrost narašča enakomerno s časom, zato lahko povprečno hitrost izračunamo kot aritmetično sredino začetne in končne hitrosti.
$\overline{v}=\frac{v_{\rm z}+v_{\rm k}}{2}$