Poznamo pozitivni in negativni naboj. Nosilec pozitivnega električnega naboja je proton, negativnega osnovnega naboja pa elektron. Njuna naboja sta enako velika, vendar nasprotena. Električni naboj merimo v enotah coulomb, krajše $\rm{C}$. Včasih uporabljamo enoto ampersekunda ($\rm{As}$). Velikost naboj enega elektrona ali enega protona imenujemo osnovni naboj. Ta znaša $1,602 \cdot 10^{-19}\;\rm{C}$.
Med telesoma, ki imata naboj istega predznaka, deluje odbojna električna sila. Med telesi z nasprotnim nabojem pa privlačna.
Influenca je pojav, ko se na nevtralnem telesu naboj prerazporedi zaradi bližine drugega telesa, ki je nabito.
Strela je naravni pojav. Zaradi drgnjenja kapljic in ledenih kristalov se oblak na spodnjem delu negativno električno nabije. Zaradi veliko večje količine nabranega negativnega naboja na oblaku kot na površju Zemlje pride do razelektritve. To vidimo kot strelo.
Elektroskop je naprava, ki služi za dokazovanje in merjenje električnega naboja. Sestavljen je iz dveh ploščic, ki sta obešeni na kovinsko palico, le da je ena trdno vpeta, druga pa vrtljiva približno okoli svojega središča. Ob dotiku krogle elektroskopa z naelektrenim telesom se lističa odklonita drug od drugega.