Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Preperevanje

Preperina nastane tako, da se kamnine s preperevanjem razgrajujejo na vse manjše delce.

Na hitrost preperevanja vpliva več dejavnikov. Mednje sodijo:
  • odpornost kamnin,
  • oblika površja (nagib),
  • tip podnebja (temperatura in količina padavin),
  • poraščenost površja (bujno rastlinje, neporaščeno površje).

Pri mehanskem preperevanju kamnina razpade, vendar se njena mineralna sestava ne spremeni. Mehansko preperevanje povzročajo temperaturne razlike, zaradi katerih se vrhnje kamninske plasti krčijo in raztezajo, s tem pa nastajajo razpoke, ki omogočijo razpadanje trdne in homogene kamnine na manjše kose.
Najbolj pogosta vrsta mehanskega preperevanja, ki je posledica temperaturnih sprememb, je {zmrzalno preperevanje;Do zmrzalnega preperevanja pride zaradi izmenjavanja zmrzovanja vode in taljenja ledu v luknjicah in razpokah. Voda, ki se nabira v razpokah, zamrzne, ko se temperatura spusti pod ledišče, kar razpadanje še dodatno pospeši.}.

Razmisli, zakaj zmrznjena voda v kamninskih razpokah pospeši razpadanje.

Pogosto je tudi temperaturno preperevanje. Podnevi, ko se temperatura poviša, se kamnina močno segreje, zato se razteza, ponoči pa, ko temperatura pade, se kamnina ohladi in skrči. To povzroča luščenje zunanje plasti kamnine.

Med mehansko preperevanje spada tudi {solno preperevanje;Sol, ki je raztopljena v vodi, kristalizira in ostaja v razpokah, medtem ko voda izhlapi. Rastoči kristali v razpokah ustvarijo pritisk, kar povzroča razpadanje kamnin.}.

Izberi območja, kjer je temperaturno preperevanje najpogostejše.

Pri kemičnem preperevanju kamnina poleg oblike spremeni tudi mineralno sestavo. Zanj je potrebna voda, v kateri je raztopljen ogljikov dioksid. Najmočnejše je v vročem in vlažnem podnebju.
Najbolj znano kemično preperevanje kamnin je raztapljanje apnenca – korozija. Voda, obogatena z ogljikovim dioksidom (ogljikova kislina), raztaplja apnenec. Več kot je v vodi ogljikovega dioksida, hitreje poteka proces.
Pogoste vrste kemičnega preperevanja so še {hidracija;Minerali v kamninah nase vežejo vodo, zato nabreknejo, se razširijo in zrahljajo kamnino.}, {oksidacija;Kemično preperevanje kamnine zaradi kisika v zraku in vodi.} in {hidroliza;Je spreminjanje in razkrajanje silikatne kamninske gmote ob navlaženju, zlasti močna je v vlažnem tropskem podnebju.}.
Do kemičnega preperevanja pride tudi zaradi delovanja kislega dežja. Kisli dež je zmes vode in žveplovega dioksida.

Biološko preperevanje povzročajo živi organizmi, ki na kamnino lahko delujejo kemično in mehansko. Zato ločimo {biokemično;Biokemično preperevanje povzročajo alge, mahovi in bakterije, ki s kislinami in tvorbo CO2 povzročajo kemijsko preperevanje kamnin.} in {biomehansko;Do biomehanskega preperevanja pa pride, ko se rastline s koreninami ali drugi organizmi zarastejo v kamnino in jo razpokajo.} preperevanje.

<NAZAJ
>NAPREJ41/320