Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Mokrišča so območja, na katerih občasno ali stalno zastaja voda. Razlikujemo močvirja, barja, mokrotne travnike, poplavne ravnice rek, obmorske lagune in priobalne dele morij.
Na območju mokrišč nastajajo ekosistemi z značilnimi živalskimi in rastlinskimi vrstami, prilagojenimi na visoko vlažnost, kislo prst oziroma sladko in slano vodo, kadar so ob morskih obalah.

Mokrišča so tudi z mangrovami porasle obale v tropskem in subtropskem pasu. Mangrove imajo značilne zračne korenine, s katerimi se med oseko preskrbujejo s kisikom.

Poplavne ravnice ob rekah so območja, kamor se ob vsakoletnih poplavah razlije rečna voda. To so spodnje terase rek, stranski in mrtvi rokavi, močvirja in poplavni travniki.

Reka Mura   

 

 

 

 

 


Mura je naša največja reka z nižinskim značajem. Ob njej so ohranjeni poplavni gozdovi, imenovani logi, stranske struge in mrtvice ter obsežni vlažni travniki. Zaradi redkih in ogroženih {habitatnih tipov;Habitatni tip je rastlinska in živalska združba nekega območja, ki se je razvila zaradi specifičnih naravnih dejavnikov na tem območju.} ter redkih in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst je to območje z vidika biotske raznovrstnosti in naravovarstva eno najpomembnejših v Sloveniji.

Poplavni gozd

Loke naravno porašča poplavni gozd in rastlinstvo, ki je prilagojeno vlažnim tlom in visoki gladini podtalnice. So pomemben življenjski prostor številnih živalskih vrst. Občasno poplavljen svet je pomemben za uspešno drstenje rib, je območje gnezdišč in počivališč vodnih in drugih ptic. Poplavne ravnice so naravni zadrževalniki visokih vod, saj se visoka voda tamkaj upočasni, očiščena anorganskih in organskih snovi pa prenika v tla in polni vodonosnike.

Človek je poplavne ravnice izkoriščal že od prvih naselitev v dolinah večjih rek. Tudi danes imajo ta poplavam izpostavljena območja velik gospodarski pomen z vidika pridobivanja hrane, črpanja pitne vode, izkoriščanja rečnih nanosov in lesne mase ter širjenja poselitve in industrije na ta območja. Dejavnosti, ki jih človek izvaja, imajo v okolju številne {negativne posledice;Onesnažuje vode, povečuje poplavno ogroženost, ogroža naravno ravnovesje.}.

Močvirja lahko nastajajo zaradi zasipavanja jezer, kot posledica taljenja vrhnje plasti tal na območju {permafrosta;Permafrost je pojav trajno in globoko zamrznjenih tal v hladnih subpolarnih in polarnih predelih, ki se v poletnih mesecih odtalijo le na površju.} ali kot posledica visoke gladine talne vode in njenega zastajanja. Mnogo močvirij se sčasoma spremeni v barja.

Visoko barje (primer: barje Šijec na Pokljuki) je mokrišče, pri katerem rastline nimajo stika s podtalnico. Tukaj uspevajo rastline, prilagojene na padavinsko vodo, ki vsebuje malo hranilnih in mineralnih snovi. Zgolj z deževnico se je sposoben prehranjevati le šotni mah, graditelj visokega barja.

Nizko barje nastaja v kotanjah, kjer zastaja voda, je bogato s hranili, ker jih rastline črpajo iz podtalnice.

<NAZAJ
>NAPREJ166/320