Nova Zelandija je otoška država jugovzhodno od Avstralije, od katere jo loči Tasmanovo morje. Staroselci so jo imenovali Aotearoa, kar pomeni Dežela dolgega belega oblaka. Sestavljata jo dva glavna otoka: Severni in Južni otok, ki ju loči Cookova ožina.
Oba otoka sta gorata. Osrednji del Severnega otoka zavzemajo delujoči vulkani z mnogimi gejzirji. Na Južnem otoku se dvigajo Južne Alpe z najvišjim vrhom Mt. Cook (3764 m). Ledeniki so v preteklosti oblikovali globoke fjorde. Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave z zaščitenimi z naravnimi parki.
|
|
Katere so značilnosti oceanskega podnebja!
|
|
|
Prvotno prebivalstvo Nove Zelandije so Maori, ki so tja pripluli z otokov. S prihodom belcev, predvsem Britancev, so bili izrinjeni v gorato notranjost, saj so se belci naselili na rodovitnejših območjih. Danes belci predstavljajo 70 %, Maori pa 14 % celotnega prebivalstva (2013). Maori živijo v mestih, zakon pa jim zagotavlja popolno enakopravnost. Dejansko so v družbi še vedno v podrejenem položaju.
Zaradi naravnih dejavnikov je Severni otok gosteje poseljen od Južnega.
Gorata notranjost otokov je vzrok, da je poseljen predvsem obalni del. Skoraj 90 % (2013) prebivalcev živi v mestih.
Čeprav je Auckland največje in najhitreje rastoče mesto na
Severnem otoku (1,4 milijonov prebivalcev), je glavno mesto Wellington. V
preteklosti so se bali, da bo Južni otok, kjer je bila večina rudnikov
zlata, razglasil samostojnost, zato so državne uradnike preselili iz
Aucklanda v Wellington. Wellington je na južnem delu Severnega otoka in predstavlja most med Severnim in Južnim otokom.