Severna Amerika ima poleg Evrope najbolj razčlenjeno obalo. Veliko je polotokov (Florida, Nova Škotska, Labrador, Aljaska, Kalifornijski polotok) in otokov. Slednjih je največ na severu celine, kjer je tudi največji otok na svetu. Grenlandija politično pripada Danski. Površje Severne Amerike ima šest velikih naravnih enot.
|
|
Kanadski ščit je najstarejši del celine, nastal že v predkambriju. Je rudno bogat. Sega v obliki podkve od Labradorja do velikih Arktičnih otokov na severozahodu, pri čemer je površje nagnjeno v smeri proti Hudsonovemu zalivu. Površje je večinoma ledeniško preoblikovano in ima veliko jezer.
Priatlantsko nižavje se razteza od Atlantskega oceana do Apalačev in se proti jugu razširi in združi z obalno ravnino ob Mehiškem zalivu. Prevladujeta rečno in obalno površje s sedimentnimi kamninami.
Apalači so staro uravnano gorstvo, nastalo v paleozoiku, skupaj s Skandinavskim gorstvom v Severni Evropi. Visoki so do 2000 m, rudno bogati in porasli z gozdom.
Osrednje nižavje se razteza od Kanadskega ščita na severu do Mehiškega zaliva na jugu. Leži med Apalači na vzhodu in Skalnim gorovjem na zahodu. Gre za geološko kotanjo, zapolnjeno s sedimenti. Zahodni del nižavja zavzemajo Velike planjave, ki so sestavljene večinoma iz apnencev, peščenjakov in glinovcev. To je območje prerij, kjer je naravno rastlinstvo stepa.
Ameriške Kordiljere so ena najdaljših gorskih verig. Najvišji vrhovi presegajo 4000 metrov.
Na zahodnih obalah Severne Amerike je naravna enota Tihooceanska obala. To je vznožje Obrežnega gorovja, zato je obala strma, visoka in nedostopna.