Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Poselitev

Srednjo Ameriko so kolonizirali Španci. Zato je španščina uradni jezik; mesta imajo španski videz. Središče mesta je glavni trg s katedralo in mestno hišo. Stanovanjska območja so v obliki šahovnice. Ob robu mest pa zaradi priseljevanja ljudi s podeželja nenačrtovano nastajajo barakarska naselja.

Zaradi slabih gospodarskih razmer prebivalstvo išče priložnosti za pobeg v ZDA ali Kanado. Obe državi stroge omejujeta priseljevanje, zato dobijo priložnost le redki. Mnogi se odločajo za nelegalne poti s kopanjem predorov pod mejo, rezanjem bodeče žice; poskušajo z barkami ali kot tovor v zabojnikih. Take poti se končajo s smrtjo ali z izgonom iz države.

Primerjaj zemljevida in ugotovi, kje je Mehika najbolj in kje najmanj poseljena in zakaj.



V zadnjih letih se je v Mehiki število prebivalcev povečalo ob meji z ZDA. Razlog je v tovarnah, ki so jih postavili Amerikanci, ker na mehiški strani meje delavcem lahko plačajo precej manj kot delavcem v ZDA. Zato so proizvodni stroški cenejši. Poleg tega so v Mehiki okoljske dajatve manjše. Z možnostjo zaposlovanja v Mehiki pa ZDA tudi zmanjšujejo pritisk Mehičanov, da bi se v iskanju zaposlitve  preseljevali v bogatejšo sosedo.

Ciudad de Mexico (Mexico City) je glavno mesto Mehike. V njem prebiva več kot 20 milijonov prebivalcev. Natančnega števila ne ve nihče, saj se podeželani vsakodnevno priseljujejo. Vabi jih želja po zaslužku in boljšem življenju.

Mesto se hitro in nenadzorovano širi, na robovih so nastale mestne četrti z nizkim življenjskim standardom. Prenaseljenost je pripeljale do brezdomstva, brezposelnosti, kriminala, onesnaženega zraka, pomanjkanja pitne vode in bolezni.

Ciudad de Mexico oz. Mexico City
Stadion, kjer so bile olimpijske igre (1968) in svetovno nogometno prvenstvo (1970 in 1986)
Rjavo-siva koprena onesnaženosti nad mestom

Barakarsko naselje, katerega strehe vidimo na sliki, nastaja ob velemestu. V takih naseljih bivajo priseljenci s podeželja, ki čakajo, da bi se jim z bolje plačano službo uspelo preseliti v bolj urejeno in bogatejšo mestno četrt . V takšnem naselju pa si postavijo bivališče tudi tisti, ki jim v življenju ne uspe ali so ostali brez zaposlitve . Tudi kriminalci in tisti, ki se preživljajo z nedovoljenimi dejavnostmi, se v takšnem naselju lažje skrijejo pred roko pravice. 
<NAZAJ
>NAPREJ119/177