Geologi kamnine razvrstijo v skupine glede na to, kako so nastale. Ozemlje Slovenije je iz magmatskih, sedimentnih in metamorfnih kamnin. Prevladujejo sedimentne kamnine ali usedline, ki prekrivajo kar 93 % površja. Metamorfne ali preoblikovane kamnine prekrivajo 4 %, magmatske kamnine pa 3 % površja Slovenije.
Magmatske kamnine nastanejo na dva načina. Če se magma strdi v notranjosti zemeljske skorje, nastanejo globočnine. V svetu najbolj razširjena kamnina, ki je nastala na ta način, je granit. Če magma prodre na površje, jo imenujemo lava. Kamnine, nastale iz ohlajene lave, imenujemo predornine. Med predornine spada kamnina bazalt.
Razmisli, ali so v tvojem domačem kraju tudi magmatske kamnine?
Pri preperevanju se kamnine drobijo v manjše delce. Dolgotrajni procesi in velik tlak stisnejo usedle delce v trdno celoto. V gorah te delce prenašajo potoki v reke, te pa v obliki proda in peska v jezera in morja. Na bregovih in na dnu rek, jezer in morij se delci usedajo in nalagajo v plasteh. Sedimentne kamnine nastanejo tako, da se usedline povežejo v nove kamnine. Vezivo je lahko glina. S sprijetjem proda nastane konglomerat, s sprijetjem peska peščenjak, s sprijetjem gline glinovec, tuf pa nastane iz vulkanskega prahu.
V Sloveniji je najbolj pogosta sedimentna kamnina apnenec. Z usedanjem v morju nastane tudi fliš. V Sloveniji je fliš sestavljen predvsem iz plasti laporja in peščenjaka. Fliš je značilen za Obsredozemske pokrajine. Najbolje pa se plasti fliša razkrijejo ob strmi morski obali, ki se imenuje klif. Klifi ob slovenski obali so zgrajeni predvsem iz plasti laporja in peščenjaka.