|
|
V zaprtih dolinah in kotlinah se zadržuje hladen zrak v obliki megle, nad njim pa sije sonce. Zato je v dolini temperatura nižja, v zgornjem pasu pa višja. Takrat se tudi poveča onesnaženost zraka, ki jo povzročata industrija in pomet.
Temperature se z naraščajočo nadmorsko višino znižujejo, zato so se v alpskem svetu izoblikovali višinski rastlinski pasovi.
Na dnu kotlin in dolin raste listnati gozd (bukev) z vmesnimi njivami in travniki. Sledi pas mešanega gozda (nad 1000 m), ki postopno prehaja v pas iglastega gozda (smreka, jelka in macesen). Zgornja gozdna meja v alpskem svetu je med 1200 m in 1800 m. Vmes gozd prekinjajo planinski pašniki - planine. Gozdni meji sledi pas ruševja in gorskih travnikov, nad njima pa pas lišajev, grušča in golih skal. Nad 2700 m je snežna meja, meja nad katero se sneg na severnih pobočjih ohrani prek celega leta.
S klikom na rdeči krogec se ti bo odprla slika rastlinskega pasu.