Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

OD SWINGA DO FREE JAZZA

swing

Okoli leta 1940 kraljuje nova jazzovska glasbena zvrst, swing. Zanjo je značilen močan ritem, ki ga ustvarjajo kontrabas in bobni ter je podlaga solističnim inštrumentom (trobenta, pozavna, saksofon, klarinet, kitara in violina).

Bebop

Začetek bebopa (rebop ali preprosto samo bop) opazimo že v zgodnjih štiridesetih letih, intenzivnejši razvoj pa v drugi svetovni vojni. Bebop je nasprotje lahkotnemu swingu. Je upor proti rasnemu razlikovanju, ki je bilo v tem obdobju še vedno prisotno.

 

V nasprotju s swingom, ki je sčasoma postal zahodnjaška glasba, se bebop vrača k svojim afriškim koreninam. Značilnost te glasbe je poliritmija, eksperimentiranje s taktovskim načinom (z ritmom) in tempom. Njeni predstavniki so bobnar Kenny Clarke, Thelonious Monk, Dizzy Gillespie in Charlie Parker.

Jazzovska zvrst Rhythm 'n' blues (včasih jo okrajšano tudi kot R & B) se je pojavila kot nekakšna alternativna rešitev za praznino, ki je nastala ob eksperimentiranju z bebopom, ki je opustil prvič ustaljene plesne ritme. R & B sloni na swingu in kansaškem jumpu. Ima zelo intenziven ritem ter tako kot blues vsebuje improvizacijo.

free jazz

In še nekaj besed o free jazzu. Free jazz je (kot pove že samo ime) »svobodni jazz«.  Je zadnja stopnja v razvoju jazza. Po mnenju strokovnjakov ga je najlažje razumeti tako, da jazzu odštejemo štiri »T-je«, prvine jazz glasbe: tema ni določena, imamo kvečjemu motive, za katere se izvajalci dogovorijo, tonovski način, takt in tempo se vrstijo in prosto prepletajo v skladbi.

<NAZAJ
>NAPREJ191/248