V prvi polovici 19.
stoletja je imela glavno vlogo ljubljanska Filharmonična družba, ki je organizirala
koncerte in izvajala glasbeno izobraževanje za svoje glasbenike. V njej so
sprva sodelovali slovenski in nemški glasbeniki in ljubitelji glasbe. Vse težje skladbe so zahtevale izobražene glasbenike. Ker je Filharmonična družba
postajala pretežno nemška, so leta 1872 ustanovili Glasbeno matico, katere cilj
je bil ohranjanje slovenske ljudske dediščine, imela pa je tudi svojo glasbeno
šolo. Podpirala je ustvarjalnost, saj je izdajala dela slovenskih skladateljev.
Anton Foerster spada med najpomembnejše glasbene ustvarjalce druge polovice 19. stoletja na Slovenskem. Po prihodu iz tujine je deloval kot zborovodja Narodne čitalnice in dirigent Dramatičnega društva. Dejaven je bil v Glasbeni matici in v ljubljanski stolnici. Napisal je mnoga glasbena dela, kjer je motive ljudske glasbe prenesel v umetno glasbo.
Benjamin Ipavec je bil eden vodilnih skladateljev v zgodnji slovenski romantični glasbi. Bil je pomemben skladatelj samospeva in dobil vzdevek »slovenski Schubert«. Veliko raje je pisal za vokalne zasedbe, vendar je njegova Serenada za godalni orkester izjemno instrumentalno delo, ki ga lahko slišimo tudi kot uvodno glasbo (avizo) za oddajo Glasbena jutranjica na 3. programu Radia Slovenije (program Ars).
Gustav Ipavec, pretežno zborovski skladatelj, je deloval kot zdravnik in župan Šentjurja pri Celju. Skladbe je pisal za posebne priložnosti, temu primerno so pesmi živahne in preproste. Nekatere izmed njih so ponarodele in se še danes pogosto izvajajo – na primer Slovenec sem.
Prvo obdobje svojega življenja je preživel v tujini, kjer je bil znan operni pevec, nato pa je prišel v Ljubljano, kjer je bil zaslužen za oblikovanje poklicnega slovenskega opernega gledališča. Znan je po svojih samospevih, zborovskih in klavirskih skladbah ter simfonični glasbi.
Viktor Parma je bil rojen v Trstu in je bil zato močno povezan z italijansko kulturo in s tem z romantično in veristično opero. Napisal je pet opernih del, najuspešnejša pa je enodejanka Ksenija.
Oj, Triglav, moj dom je najbolj znana pesem Jakoba Aljaža, ki je nastala po naročilu ob otvoritvi Triglavske koče na Kredarici. Duhovnik in skladatelj je bil znan kot velik oboževalec Triglava in je leto pred tem na njem dal zgraditi stolp, ki se po njem imenuje Aljažev stolp. Poznamo ga tudi po prevodu popularne božične pesmi Sveta noč.
Davorin Jenko je poznan predvsem po svoji ponarodeli skladbi Lipa (besedilo Miroslav Vilhar) in kot avtor nekdanje slovenske narodne himne Naprej, zastava slave (besedilo Simon Jenko).