Leta 1917 so se jazzovski glasbeniki začeli pomikati iz New Orleansa na sever, najprej v Chicago, saj je bilo sužnjem tam dovoljeno delati tudi v tovarnah. Najboljše jazzovske zasedbe so igrale v temnopoltem delu mesta, kjer se je jazza naučila tudi mlada belopolta skupina glasbenikov, ki je pozneje ustvarila »chicaški slog«. Slog je temeljil na ritmiki neworleanškega jazza, vpletal pa je že več svobode.
SWING (Benny Goodman, Glenn Miller, Duke Ellington in drugi)
Leta 1942 so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno. Obdobje swinga se je ob tem ustavilo, večina big bandov pa je razpadla.
Gre za revolucijo v jazzu, ki so ga po vojni sprva znova prebudili predvsem v orkestrih. Elemente orkestrskega muziciranja so nato glasbeniki vnesli v nočne lokale, kjer so svobodno eksperimentirali s taktovskimi načini, tempom in melodiko.
Leta 1945, ko se je pojavil
bebop, sta se v jazzu pojavila dva nasprotujoča si tabora. Prvi je občudoval
razvoj jazza v smeri bebopa, drugi pa so ga zavračali. Odklonil ga je na
primer Louis Armstrong, Dizzy Gillespie
(levo) pa je uporniško iskal nove tire.
COOL JAZZ (Miles Davis, Claude Thornhill in drugi)
Prisluhni zvočnemu primeru in prepoznaj opisane glasbene značilnosti.