S kemijo je tesno povezanih mnogo poklicev.
Kemiki so prisotni v
številnih panogah, npr. v kemijski,
farmacevtski, živilski, tekstilni, usnjarski in metalurški industriji
ter na področju ekologije. Zaposleni so tudi v zdravstvu, šolstvu,
znanstvenoraziskovalnih ustanovah, policiji. Delo kemika obsega
predvsem raziskovalno in razvojno delo ter delo v laboratorijih.
Kemijska znanja so potrebna tudi v farmaciji, medicini in biotehnologiji.
Farmacevti sodelujejo pri raziskavah in analizah zdravil v
laboratorijih, delajo lahko v proizvodnih obratih za proizvodnjo
zdravil,
v obratih za raziskave in razvoj ter v razvoju farmacevtskih
tehnologij. V lekarnah izdajajo, lahko pa tudi pripravljajo zdravila in
ljudem svetujejo, kako
ustrezno skrbeti za svoje zdravje.
Učitelj kemije načrtuje in izvaja pouk. Ker mora biti pouk
kemije zasnovan na eksperimentalnih in problemsko raziskovalnih temeljih, učitelj kemije načrtuje in izvaja različne oblike
eksperimentalnega dela.
Ekolog mora imeti široko izobrazbo s področja naravoslovnih, ekonomskih in družboslovnih ved, saj preučuje okolje z različnih vidikov. Ekolog običajno raziskuje pojave v okolju, ocenjuje vplive na okolje, ugotavlja stanje in kakovost okolja ter pripravlja in izvaja programe spremljanja stanja okolja.
Zaposleni v živilski industriji v laboratorijih analizirajo kemijsko in mikrobiološko kakovost surovin, končnih izdelkov in polproizvodov. Opravljajo kemijske, mikrobiološke, senzorične, enološke in druge analize.
Veda, ki povezuje kemijo in agronomijo, je agrokemija ali kmetijska
kemija. Agrokemiki med drugim preučujejo sestavo prsti, razmere, v
katerih uspevajo kulturne rastline, gnojenje, in s tem izboljšujejo preskrbo kulturnih rastlin s hranilnimi snovmi.
Tudi frizerji pri svojem delu potrebujejo kemijsko znanje, saj pri delu vsak dan uporabljajo kemikalije.