Nastanek dvojne kovalentne vezi

Atomi, ki imajo v zunanji lupini 6 elektronov, potrebujejo do stabilne razporeditve elektronov v zunanji lupini še dva elektrona. Vsak tak atom lahko v skupno vez z drugim atomom prispeva dva elektrona in tako doseže, da ima v zunanji lupini po osem elektronov. Tako doseže tako razporeditev elektronov v zunanji lupini, kot jo imajo atomi žlahtnih plinov.

Med katerimi atomi nastane dvojna kovalentna vez?

Elektrona, ki tvorita enojno kovalentno vez, imenujemo tudi skupni ali vezni elektronski par. Z dvojno kovalentno vezjo se med seboj povezujejo atomi nekovin, ki imajo v zunanji lupini šest elektronov − atomi šestnajste skupine periodnega sistema (po starem VI. skupine). Na naslednji animaciji si lahko ogledate model molekule kisika kot palični, kroglični ali kalotni model.

Model molekule kisika

palični kroglični kalotni

Nastanek molekule kisika

Dvojna kovalentna vez nastane, ko si atoma kisika med seboj delita dva skupna elektronska para, torej štiri elektrone, in se tako z dvojno kovalentno vezjo med seboj povežeta.

Na skici sta prikazana dva skupna ali vezna elektronska para med atomoma kisika, strukturna formula in model molekule kisika.

Molekula kisika ima tudi štiri nevezne elektronske pare. V molekuli kisika sta atoma kisika povezana z dvojno kovalentno vezjo.

Molekula kisika

Katera trditev o molekuli kisika je pravilna?

V molekuli kisika sta med seboj povezana dva atoma kisika s trojno vezjo.

Molekula kisika ima tri nevezne elektronske pare.

V molekuli kisika si kisikova atoma delita dva skupna ali vezna elektronska para.

Molekula kisika je sestavljena iz atomov različnih elementov.