Kipi človeških teles lahko stojijo samostojno ali pa jih kipar združi oz. upodobi več skupaj. Kombinacijo dveh ali več teles imenujemo figuralna kompozicija ali skupina figur.
|
Laokoontova skupina, kopija iz okoli 1. stoletja pr. n. št., marmor |
Razgibani grški kipi so močno vplivali na poznejša obdobja, saj poznamo tako v renesansi kot v baroku (15.-18. stoletja) in tudi v modernem in sodobnem kiparstvu veliko razgibanosti v upodobitvah človeške figure. Umetniki ne upodabljajo samo po naravi, realistično in v pravilnih proporcih, temveč svoje ideje izražajo na druge, sebi lastne načine.
Nekateri kipi človeške figure so na meji z abstrakcijo. Takšen je kip ženske figure Henryja Moora.
|
Henry Moore, Počivajoča figura, 1951, barvan mavec |
Moderni in tudi sodobni umetniki velikokrat proporce namenoma kršijo. Proporce podredijo svojemu osebnemu načinu likovnega izražanja, saj pri umetniškem ustvarjanju navadno ne igra pomembne vloge realistična podoba neke stvarnosti, pač pa umetnikovo osebno občutenje, njegov notranji svet. Pri takšnih umetniških delih govorimo, da so v disproporcu.