Konstrukcija in stabilnost

Nekatere stavbe nas navdušijo s svojo dovršeno lepoto, druge z mogočnostjo. V zgodovini so nekateri arhitekti prav drzno načrtovali. Ukvarjali so se z nosilnostjo težkih materialov in izoblikovali nove podporne elemente, da so dosegli stabilnost nošenih elementov (stebri, oboki, rebra, kupola ...).
Iz zgodovine poznamo mogočne egipčanske piramide, grške in rimske templje, gradove, palače in katedrale.

Panteon v Rimu, 118-128

Načrtovalec stavb, arhitekt, za stavbo izdela najprej skico, nato podroben načrt in marsikdaj tudi maketo stavbe.

Maketa je tridimenzionalni model neke stavbe (lahko tudi ladje, letala ...) v pomanjšanem merilu. Maketo izdelamo za nazoren prikaz oblike objekta. Lahko pa je maketa tudi zgolj del ustvarjalnega procesa, ob katerem snujemo neko obliko. V takšnih primerih ima maketa vlogo skice.

Maketa stavbe in prostorske ureditve

Arhitekt pri svojem delu sodeluje z inženirji gradbeništva in drugimi strokovnjaki. Upoštevati je treba statično varnost stavbe, kar pomeni, da preveri: trdnost podlage, kjer bo stavba stala, globino in širino temeljev, debelino zidov in preklad med njimi ... Stavbo arhitekt načrtuje tako, da bo odporna proti velikim obremenitvam, tudi proti potresu.
Ob tem mora arhitekt upoštevati še načela trajnostnega prostorskega razvoja (ekološka kakovost zgradbe, ekonomsko smiselni stroški zgradbe, kakovostni in zdravju prijazni materiali, kakovostne statične rešitve, dobra izolacija ...).

Konstrukcija označuje celotno strukturo stavbe, ki jo sestavljajo nosilni in nošeni deli. Konstrukcija omogoča trdnost in stabilnost stavbe.

Na temeljih so postavljene nosilne stene, podporni stebri, plošče in drugi elementi, ki nosijo ostale, nošene dele. Brez njih stavba ne stoji. Konstrukcija je lahko iz različnih materialov: lesa, jekla, kamna, opeke, prednapetega betona ...