Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

V poglavju smo se osredotočili na kiparstvo, ki je vezano na stavbe, torej je del arhitekture. Arhitekturno kiparstvo ima lahko tudi vlogo arhitekturnih elementov (npr. steber, portal), lahko pa je le v vlogi tistega, ki arhitekturo dopolnjuje, jo oplemeniti.
Arhitekturni kipi imajo lahko obliko reliefa, ki je oblikovan v površini, lahko pa so to samostojni kipi, vezani na steno ali druge dele stavbe.

 

Mirsad Begić, Stranska vrata ljubljanske stolnice sv. Nikolaja 

Ogledali smo si primere arhitekturnega kiparstva v zgodovini človeških civilizacij in pojasnili pojme, kot so friz, portal, kapitel, timpanon ... Dotaknili smo se kiparstva, vezanega na arhitekturo, ki se je skozi umetnostna obdobja spreminjalo. Včasih je bilo razkošno in polno blišča, drugič pa preprosto, vendar izčiščeno v svoji lepoti. Osredotočili smo se na portale in pročelja stavb.
Slovenski prostor oziroma prestolnico je v arhitekturi poleg baroka bogato zaznamovalo obdobje secesije na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Prestolnica je zaradi dveh velikih arhitektov (Fabiani in Plečnik) dobila dragoceno kulturno dediščino.

Jurij Zaninović, Zmajski most čez Ljubljanico, 1900-1901

<NAZAJ
>NAPREJ76/120