Naloge

Rachel Whiteread (1963) je angleška umetnica. Likovno ustvarjanje ji je bilo blizu že od otroštva, saj je bila tudi njena mati umetnica. Znana je predvsem po kiparskih delih večjih razsežnosti, ki jih gradi ali kako drugače sestavlja iz odlitkov. Bila je prva ženska, ki je v Veliki Britaniji prejela Turnerjevo nagrado. To je bilo leta 1993.
Pričujočo instalacijo je leta 2005 postavila v slavni galeriji Tate Modern v Londonu. Razsežnost instalacije je ogromna, saj jo sestavlja kar 14 tisoč prosojno belih škatel iz plastike. Iz teh škatel je sestavljala različne oblike, od visokih »gora« do skladov različnih oblik, med katerimi je vodil labirint prehodov, po katerih se obiskovalci sprehajajo in vzpostavljajo neposreden stik z umetniških delom.
Neposredni navdih za instalacijo je Whitereadova našla v dneh, ko ji je umrla mati. Med stvarmi v materini hiši je našla tudi staro škatlo iz kartona, ki jo je potem odlila v polietilenu. Takšne škatle je potem razmnožila v velikem številu. Prav tako je določeno sled v njej pustilo potovanje na Arktiko, kjer jo je prevzela belina velikanskih ledenih skladov.
Ta veličastna instalacija opozarja na problem masovnega kopičenja industrijskih proizvodov, hkrati pa želi umetnica v svoji instalaciji poudariti učinek ritmičnega ponavljanja oblik in občutke nebogljenosti in dezorientiranosti, ki jih v človeku sproži sprehajanje znotraj prostora njene monumentalne umetniške instalacije.