Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

INTERVJU

Pozorno preberi besedilo.

MINA MARKOVIČ – Plezalka po duši
Piše Jaka Lucu; foto Jože Suhadolnik


Magnezij, ki se je prašil z njenih rok, je lebdel v zraku in zdelo se je, da je bila Mina Markovič tudi po koncu treninga v Škofji Loki, ko se je že razplezavala ali šalila, v svojem in samo svojem svetu, v katerem je doma od desetega leta; in čeprav je ta svet omejen na nekaj metrov stene in nekaj deset ali nekaj sto oprimkov, je vsak dan nov, vsak dan razburljiv. Kaj si človek sploh lahko želi lepšega.
Vsak dan vstajati v svoj in samo svoj svet in si v strogi disciplini sam postavljati pravila. Mina Markovič je dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v težavnostnem plezanju v kombinaciji. Plezanje na visoki ravni pomeni, da prideš pod steno in vidiš svojo smer, da se zavedaš rešitev in si na vrhu komaj kaj bolj utrujen kot spodaj.

Kako blizu ste si, ko plezate?
Ja, povsem blizu, saj je to nekaj, kar zares rada počnem. Preden sem začela plezati, sem zamenjala veliko športov, ampak pri vseh sem vztrajala samo pol leta, največ devet mesecev, potem je moje zanimanje usahnilo in sem iskala nove izzive.

Katere športe ste preizkusili, preden vas je zagrabilo prosto plezanje?
Atletiko, gimnastiko, ples, tenis ... Mislim, da sem trenirala vse športe, ki so na Ptuju v ponudbi. Ostalo mi je plavanje in morda resnejši poskus v atletiki. 

Plezati sem začela povsem naključno, zaradi plezalne stene, ki je bila v okviru Tedna športa postavljena na Ptuju. Na planinskem društvu sem pustila svoje podatke, saj so obljubili, da bodo steno prestavili v šolo in se bo dalo plezati, da bo organizirana vadba. Stara sem bila deset let, in ker se v pol leta ni nič spremenilo, sem se šla na društvo pozanimat, ali je kaj novega. Po dodatnih treh mesecih sem lahko začela plezati. V plezanju kot športu sem se takoj našla, tudi okolje je bilo moji osebnosti blizu, bilo je skoraj tako, kot da bi prišla domov. Super je.


Kako varen šport je plezanje? Že padec z vrha vaše stene za trening v Škofji Loki se ne zdi prijeten, če človek ne ve, kaj počne.
Plezalec se višjih sten vedno loteva postopno in zato strahu skorajda nikoli ni. Jaz lahko tudi povsem na vrhu stene za trening v Škofji Loki počnem zelo zahtevne kombinacije in nikoli niti ne pomislim, da imam pod seboj za nekaj metrov prostega pada. A to ni nikoli bistveno. Saj so spodaj blazine. Padati se ne učimo, nekako se v zraku znamo obrniti.

Kje se energetsko polnite za plezanje?
Kar v steni, tako zelo rada to počnem.

Prirejeno po: Mina Markovič: Plezalka po duši, Polet Fit, 2013

<NAZAJ
>NAPREJ28/463