1 Zvečer pred mojim odhodom pa pride starikava babnica iz vasi k meni s prošnjo, naj vendar obiščem Mačkovega očeta, ki baje ne bo več okreval. Šel sem takoj z njo, a kako sem se čudil, ko me je vedla mimo njegovega doma do drugega soseda. 

2 »Pomagajte mi, gospod, če ne me bo ubil ta vrag« - je kričal.
»Kdo?«
»Sin, ej, kaj sin - vrag je to, prokleti! Takega me je naredil, - tepel in po cesti valjal!«

1 Povesil je glavo in odšel, ne da bi izpregovoril besedico več.
Domov se ni vrnil, ampak k sosedu je šel, k mlademu Matevžku, in tam hiral v jezi in sovraštvu do svojega sina. Tožil ga je, a sodbe ni učakal.