Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Na prejšnjih straneh si ponavljal stavčne člene. Kako dobro ti je šlo? Preveri se v kvizu.

Kako podčrtujemo stavčne člene? Poveži.


{povedek;osebek;predmet;prislovno_določilo}
{predmet;prislovno_določilo;povedek;osebek}

{osebek;predmet;prislovno_določilo;povedek} {prislovno_določilo;povedek;osebek;predmet}

Stavčni členi so deli stavka, ki nosijo določen podatek. Stavek namreč tvorimo tako, da okrog osebne glagolske oblike zberemo besede (besedne zveze), ki so med seboj oblikovno in pomensko povezane. Število osebnih glagolskih oblik nam pove število stavkov.

Povedek je osrednji stavčni člen, ki nosi podatek o dejanju (dogajanju, stanju). Pove torej, kaj kdo dela, kaj se dogaja ali kaj se je (bo) zgodilo. Po njem se vprašamo: Kaj dela? Kaj se dogaja? Kaj se je zgodilo? V enem stavku je vedno samo en povedek. Podčrtujemo ga z valovito črto.

Osebek je stavčni člen, ki dopolnjuje povedek s podatkom o tem, kdo ali kaj dela (kaj se z njim dogaja). Po njem se vprašamo: Kdo ali kaj + povedek?, podčrtamo pa ga z ravno črto. V stavku je samo en osebek.

Predmet je stavčni člen, ki dopolnjuje povedek s podatkom o tem, na koga ali kaj dejanje prehaja (ga prizadeva). Po njem se sprašujemo: Koga ali česa, Komu ali čemu, Koga ali kaj, O kom ali o čem, S kom ali s čim + povedek. Podčrtamo ga z dvema ravnima črtama. V stavku je lahko več predmetov.

Prislovna določila so podatki o okoliščinah, to je kraju, času, načinu in vzroku dejanja. Po kraju se vprašamo: Kje, Kam, Kod, Od kod, Do kod + povedek? Po prislovnem določilu časa se vprašamo z vprašalnicami: Kdaj? Od kdaj? Do kdaj? Koliko časa? Dodamo jim še ustrezen povedek.

Po prislovnem določilu načina se vprašamo Kako + povedek, po vzroku pa Zakaj + povedek. Prislovna določila podčrtujemo s poševnimi črticami. V eni povedi je lahko več (istih ali različnih) prislovnih določil.

Sedaj pa kritično presodi, kako dobro si usvojil cilje tega poglavja.

Razmisli in naredi načrt, kako bi lahko svoje znanje dopolnil, izboljšal.

<NAZAJ
>NAPREJ105/547