Neponovljiv občutek se splazi v vsako poro našega telesa. Nekaj, česar še nisem doživel. Silverback nas je opazil in opozoril družino, da prihaja obisk. Nato ga zagledamo: 250-kilogramska kosmata gmota mišic z {impresivno;prepričljiv} srebrno grbo nam kaže hrbet in mirno sedi ob strmi pomendrani poti kakšnih 20 metrov pod nami. Zastane nam dih, srce divje razbija, zenice so kot kovanec za dva evra. Kakšna impresivna, divja lepota. Počasi se spuščamo po stezi proti njemu. Obrne se in nas, ob mirnem žvečenju listov z bližnjega grma, pogleda. Oči, kot smo jih videli v filmu o King Kongu, so resnične ... Pogled je čist, globok, nežen ... Tudi ko se mu približamo na približno sedem metrov, se ne pusti motiti. Mirno pozira, ko fotografiramo. Niže v globeli vidimo druge člane družine. To je zanje čas kosila. Brez besed fotografiramo, gorile se tu pa tam značilno oglasijo – zdi se, kot da komentirajo svoje obiskovalce. Mirno smukajo sveže zelenje. Pravijo, da odrasle živali na dan pojedo približno 30 kilogramov rastlinja in sadja.