Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Toda je ni. {Nego; zast. ampak} je postal kravji zvonec edini predmet njegovim mislim in prizadevanjem.

Najljubša jed so mu {češpljevci;pog. slivovi cmoki} in jih spravi osem pod kapo, kar je dosti spričo skromne njegove prostornine. Baše jih váse in se dogaja, da ne more z njimi ne naprej ne nazaj in mu jih je treba z mezincem zopet pobirati iz ust. Tako jih ljubi. Pa je vendar izjavil, da se bo odpovedal češpljevcem, le da dobi kravji zvonec.

Preudarjala sva z ženo, kako je mogoče, da si takšenle majcen hlačman tako živo vtepe v glavo stvar, ki je niti ne pozna niti ni vredna, da bi se gnal zanjo.

Nisva mogla razumeti svoje rodne krvi, dokler se nisem spomnil drugih velikih hlačmanov, takih z brki in volilno pravico, ki tudi niso drugačni in boljši, nego je naš mali. Le da si ne vtepajo v glavo {baš; star. ravno} kravjega zvonca, nego jim njihov ideal nosi kito in krilo in ga tudi ne poznajo in nemara ni vreden, da bi se zanj gnali. Pa vendar mislijo, da jim ni živeti brez njega, in bi takisto dali zanj osem češpljevcev ali kar jim je sicer najljubše na svetu. Takšen je pač moški svet in sva rekla z ženo, da ima enako kakor moški svet tudi ženstvo svoje ideale in da je ta bolezen že od nekdaj na svetu in vsepovsod. Našega Leva {ideal;težko dosegljiv cilj} pa da je kravji zvonec.

Še to sva uganila z ženo: če bi bil naš Lev že dovolj pismen, gotovo bi izbruhnila sila njegovega hrepenenja na dan v literarni obliki in ti izbruhi ne bi bili tako čudni kakor to, da bi se potem dobili ljudje, ki bi tiskali njegove sonete na kravji zvonec, in bi se dobili ljudje, ki bi jih brali.

Tako sva se potolažila in sva se sprijaznila z mislijo na kravji zvonec in smo dočakali svetega Miklavža. Na predvečer je osebno počastil v nebeškem svojem sijaju naš skromni dom in je deca trepetala in molila in točne dajala odgovore iz {katekizma;knjiga z osnovami krščanskega nauka}.

Pa ji vendar niso počivale oči, in ko je odšel, je imela polno vprašanj in pripomb: Ali je sveti Miklavž oženjen? Na desni roki je imel poročni prstan. – Ali kadi cigarete? Konci prstov da so mu bili rumeni! – Mašne bukve, ki jih je držal v roki, pa da so imele na hrbtu napis: »Slovenska kuharica!«

Razburjenje je bilo velikansko, komaj sva jih spravila spat.

Pa so se začeli buditi že ob treh in jim je bilo treba nažgati luč, da vidijo razkošje Miklavževih daril, drugače bi bili {skoprneli; ekspr. zaradi močnega čustva postati nemočen, brezčuten}.

Lev naš mali ni imel pogleda ne za {gorke;ki varuje, ščiti pred mrazom, topel} nogavice ne za {lepopisnico;nekdaj lepopisni zvezek} in neizogibno radirko ne za jabolka in fige, pozlačene orehe in {rožiče;rjavi užitni sadovi v obliki stroka; sad rožičevca, južnega drevesa}. Oči so mu iskale le ideal, kravji zvonec, in so ga našle. Res mu ga je bil prinesel sveti Miklavž! To pa gotovo v nagrado posebnih zaslug, ki jih ima naš Lev za {izpreobračanje črnih zamorčkov;spreobračanje malih črnčkov v krščansko vero z dobrimi dejanji}: v blaženo to {svrho; zast. namen} nosi vsak petek gospodu {katehetu;rel. kdor poučuje verouk, navadno duhovnik} list {staniola; folija, v katero je ovita čokolada} in sva zavezana mu kupovati zaradi staniola in nebogljenih zamorčkov ogromne količine čokolade. To sem bil že pozabil od kraja omeniti med stroški!

Zagledal je bil naš Lev zvonec, že ga je vzel v roke in je pričel zvoniti in je zvonil in zraven imel odprta usteca in taka rajska sreča mu je sijala z otroškega lička, da naju ni motilo neprestano zvončkljanje in so se nama rosile oči in sva bila hvaležna svetemu Miklavžu za ta dar.

Potem smo živeli nekaj dni kakor v planinskem raju in je Lev postal suženj svojega ideala. To je bilo zopet maslo bratca najstarejšega. Obesil je Levu zvonec okoli vratu, dal Leva na vrvico in je Lev zvoncu na ljubo postal krava in se dal po vseh štirih {bajkati; hoditi} po sobi.

Taki so naši ideali!

In Lev je bil srečen. –

<NAZAJ
>NAPREJ453/547