Neki {Fresco de Celatico;izg. Fresko de Čelatiko} je imel nečakinjo, ki so jo ljubkovaje imenovali {Cesca;izg. Česka, okrajšano žensko ime Francesca}. Bila je sicer lepe postave in zalega obraza (ki pa ni bil tako angelski, kakor smo jih že pogosto videle), a imela je samo sebe za tako visoko in plemenito, da se je navadila {grajati;očitati, naštevati napake} moške prav kakor ženske in vse, karkoli je videla, ne da bi bila pri tem upoštevala tudi samo sebe, ko je vendar bila bolj zoprna, {odurna;eksp. neprijazen} in jezljiva kakor katera koli druga, tako da ji ni bilo mogoče ničesar po misli narediti; mimo tega je bila tudi tako {ošabna;ki ima pretirano dobro mnenje o sebi in kaže prezir, zaničevanje do drugih}, da bi bilo prehudo celó tedaj, če bi bila francoska kraljična. Ko je šla po cesti, ji je bilo vse tako hudo nadležno, da je nenehoma vihala nos, kakor da bi smrdel vsak človek, ki ga je videla ali srečala.

Pa pustimo mnoge druge njene zoprne in neprijetne navade. Ko se je nekega dne vrnila k Frescu na dom, se je venomer zmrdovala, se usedla poleg njega in samó pihala. Zato jo je Fresco vprašal: »Cesca, kako da si se danes, ko je praznik, tako zgodaj vrnila?« Mladenka, ki je bila vsa obvešena z dragulji, je odgovorila: »Res je, da sem se zgodaj vrnila, zakaj zdi se mi, da niso bili moški in ženske na tem svetu še nikdar bolj zoprni in neznosni kakor danes; niti enega ni na ulici, ki bi mi ne bil zoprn kakor nesreča sama; mislim, da je ni na svetu ženske, ki bi ji bilo bolj nadležno kakor meni gledati te zoprne ljudi. Da jih ne bi gledala, sem tako zgodaj odšla.«

Fresco, ki mu njeni odurni običaji niso prav nič ugajali, je rekel: »Hčerka moja, če so ti zoprneži tako zoprni, kakor praviš, ne glej nikoli v zrcalo, če hočeš veselo živeti!«

Toda ona, ki je bila nečimrna kakor {trstika;tudi do štiri metre visoka močvirska rastlina z votlim steblom} in si je domišljala, da je modra kakor {Salomon;modri izraelski kralj}, ni razumela Frescovega dovtipa nič bolje, kakor bi ga bil razumel kak {koštrun;oven}; rekla je celó, da se bo {takisto;tako} kot druge gledala v zrcalu. Taka je ostala v svoji zabitosti do današnjega dne.