Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Naravni prirastek je posledica razlike med rodnostjo in smrtnostjo in kaže na razliko med živorojenimi in umrlimi na 1000 prebivalcev v enem letu na nekem območju. Izražen je v ‰. Najvišji naravni prirastek na svetu imajo najrevnejše države v Jugozahodni Aziji in Severni Afriki, kjer je prevladujoča vera islam. V teh državah lahko naravni prirastek presega 30 ‰. Sledijo revne države preostale Afrike in Južne Azije z naravnim prirastkom med 20 in 29 ‰. Zmerni naravni prirastek (od 10 do 19 ‰) z manjšo rodnostjo in zmanjšano umrljivostjo imajo države Srednje in Južne Amerike. Najbolj razviti deli sveta naravnega prirastka skorajda nimajo oziroma se njegova vrednost vrti okrog ničle, na svetu pa so tudi že države z negativnim naravnim prirastkom (na primer Rusija, Bolgarija, Madžarska).

Na podlagi podatkov o rodnosti in smrtnosti za Slovenijo v preglednici izračunaj naravni prirastek za posamezna leta. Kaj lahko ugotoviš?

 

Rodnost

Smrtnost

Naravni prirastek

1940

21.7

14.5

7.2

1950

24.5

11.8

12.7

1960

17.6

9.6

8

1970

15.9

10.1

5.8

1980

15.7

9.9

5.8

1990

11.2

9.3

1.9

2000

9.1

9.3

-_0.2

2010

10.9

9.1

1.8

Model demografskega prehoda prikazuje, kako so rodnost, umrljivost in naravni prirastek povezani z družbenim razvojem, zato pa jih lahko uporabimo tudi kot kazalce razvitosti posameznega območja. Zmanjšanje umrljivosti in rodnosti je namreč povezano s povečanimi industrializacijo, deagrarizacijo in urbanizacijo. Model temelji predvsem na prebivalstvenem razvoju evropskih držav in za ostale celine ni vedno uporaben. Demografski prehod poteka v petih razvojnih fazah.

S klikom na posamezno fazo na grafu se ti bodo izpisale njene značilnosti.

Graf demografskega prehoda

<NAZAJ
>NAPREJ186/320