Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ekonomska sestava prebivalstva

Ekonomska sestava prebivalstva nam prikaže, kakšna je zaposlitvena sestava prebivalstva po posameznih sektorjih gospodarstva. V osnovi prebivalstvo po zaposlitvi delimo na aktivno in vzdrževano prebivalstvo. Med aktivno prištevamo vse zaposlene, ki za svoje delo prejemajo plačilo (tudi s. p., d. o. o. in podobno), med vzdrževane pa upokojence, otroke, zaradi invalidnosti ali bolezni za delo nezmožne osebe in vse odrasle osebe brez lastnih prihodkov.

Predvsem za gospodarstvo držav je pomembno razmerje med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci. V Sloveniji je to razmerje slabo, saj je zdaj že več vzdrževanih kot aktivnih (zadnji podatki za leto 2012 navajajo okrog 55 % vzdrževanih prebivalcev).

Deleži zaposlenih po posameznih sektorjih se lahko uporabljajo kot kazalec razvitosti posamezne države ali območja. V najmanj razvitih državah je največji delež zaposlenih v primarnem sektorju oziroma kmetijstvu. Govorimo o tako imenovani predindustrijski družbi. Z razvojem države se začne povečevati (in sčasoma prevladovati) delež zaposlenih v sekundarnem sektorju, hkrati s tem pa začne naraščati tudi število zaposlenih v terciarnem in kvartarnem sektorju. Govorimo o tako imenovani industrijski družbi. V tako imenovani postindustrijski družbi je zaradi mehaniziranosti kmetijstva in avtomatizacije proizvodnje delež zaposlenih v primarnem in sekundarnem sektorju majhen, prevladuje pa zaposlenost v terciarnem in kvartarnem sektorju.

V Sloveniji je danes največ prebivalcev zaposlenih v terciarnem sektorju (približno 45 %), sledita mu sekundarni (približno 30 %) in kvartarni sektor (približno 20 %), najmanj zaposlenih pa je v primarnem sektorju (preostanek).

Velik problem sodobnega sveta je neenakomerna razporeditev bogastva in visoka stopnja revščine, posebej v manj razvitih državah. Delež prebivalcev Slovenije, ki živijo pod pragom revščine, je čedalje večji (trenutno je okrog 15 % vseh prebivalcev države, ki imajo manj kot 600 evrov prihodkov na družinskega člana na mesec). Skupaj naj bi bilo revnih in socialno izključenih (zaradi brezposelnosti in nizkih dohodkov) nekaj manj kot 20 % ljudi. Prag revščine je za države postavljen relativno; med revne spadajo tisti, ki si ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Po svetu sicer živi več kot 1 milijarda ljudi z manj kot 1,25 USD na dan.

Spremembe razmerja med aktivnimi in vzdrževanimi prebivalci v Sloveniji od leta 1991 do 2011 (po popisih prebivalcev).

<NAZAJ
>NAPREJ192/320