Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

IMPRESIONIZEM V SLOVENSKI GLASBI

Ob koncu 19. stoletja so se različni slogi slovenske glasbe kopičili in prekrivali. Sočasno so se pojavljali stari in novi slogi; romantika, impresionizem in nato še ekspresionizem ter druge avantgardne smeri. V tem času je nastal Konservatorij Glasbene matice, nato Državni konservatorij in pozneje še samostojna Glasbena akademija. Poučevali so inštrumente, petje, dirigiranje in kompozicijo.

ANTON LAJOVIC (1878–1960)

Po izobrazbi je bil Anton Lajovic skladatelj in pravnik. Organizacijsko je sodeloval pri delovanju Glasbene matice, poznan pa je tudi kot oster glasbeni kritik. Komponiral je predvsem vokalno glasbo (zborovske skladbe in samospeve), veliko pa je prispeval tudi k razvoju slovenske instrumentalne glasbe. Svoje skladateljsko delo je sklenil s simfonično pesnitvijo Pesem jeseni.

Odgovor: Motiv sejalca je na slovenskem evrskem kovancu za 5 centov.

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC (1900–1973)

Francoski model impresionizma je že med študijem klavirja in kompozicije v Ljubljani, Pragi, Parizu in na Dunaju najbolje ujel Lucijan Marija Škerjanc. Po študiju se je vrnil v Slovenijo in na glasbenem področju pretresel tradicijo slovenske glasbe. Njegovo skladanje je povezovalo romantično idealizacijo z impresionističnimi elementi.

Odličen primer njegove impresionistične skladbe je samospev Počitek pod goro (1919), ki vsebuje impresije iz narave, človekovo doživljanje in očaranost nad njenimi lepotami.

DEMETRIJ ŽEBRE (1912–1970)

Skladatelj in dirigent je odlično prenesel ideje Debussyja in Ravela v slovensko glasbo s svojim delom Tri vizije. Strokovnjaki umetnino označujejo za najznačilnejše delo slovenskega impresionizma v glasbi.

<NAZAJ
>NAPREJ5/115