povzetek

IMPRESIONIZEM V FRANCIJI

Impresionizem je umetniški slog, ki se pojavi v Franciji ob prelomu iz 19. v 20. stoletje kot odziv na pretirano čustveno izražanje v romantiki. Osnovni cilj je podajanje trenutnih vtisov, impresij, zunanjega sveta. V glasbi jasno začrtane linije izginejo s pomočjo uporabe pentatonike, celotonske lestvice in modalnih lestvic.

Celotonska lestvica

CLAUDE DEBUSSY (1862–1918)

Francoski impresionistični skladatelj je svoj sloves pridobil ob izvedbi skladbe Preludij k favnovemu popoldnevu. V njegovem ustvarjanju je opazen razvijajoči se impresionistični slog, ki se kaže v uporabi celotonske lestvice, v posebnih akordih in novodobnih melodičnih linijah.

MAURICE RAVEL (1875–1937)

Francoski skladatelj Maurice Ravel sodi med najpomembnejše impresioniste. Med študijem kompozicije in klavirja so v njegovih skladbah profesorji hitro opazili vpeljevanje nenavadnih harmonskih zvez. Njegovim novostim so na poti stali mnogi in svoje nezadovoljstvo s tem je izrazil z obuditvijo starih glasbenih oblik in inštrumentov. Njegovo najbolj priljubljeno delo je skladba Bolero. Glasba je bila sprva namenjena baletni predstavi, danes pa se izvaja kot koncert.

IMPRESIONIZEM V SLOVENSKI GLASBI

Ob koncu 19. stoletja so se različni slogi slovenske glasbe kopičili in prekrivali. Sočasno so se pojavljali stari in novi slogi; romantika, impresionizem in nato še ekspresionizem ter druge avantgardne smeri.

ANTON LAJOVIC (1878–1960)

Po izobrazbi je bil skladatelj in pravnik. Organizacijsko je sodeloval pri delovanju Glasbene matice, poznan pa je tudi kot oster glasbeni kritik. Komponiral je predvsem vokalno glasbo, veliko pa je prispeval tudi k razvoju slovenske instrumentalne glasbe. Svoje skladateljsko delo je sklenil s simfonično pesnitvijo Pesem jeseni. Priznani slovenski dirigent, Uroš Lajovic, je njegov nečak.

LUCIJAN MARIJA ŠKERJANC (1900–1973)

Francoski model impresionizma je že med študijem klavirja in kompozicije v Ljubljani, Pragi, Parizu in na Dunaju najbolje ujel Lucijan Marija Škerjanc. Po študiju se je vrnil v Slovenijo in na glasbenem področju pretresel tradicijo slovenske glasbe. Njegovo skladanje je povezovalo romantično idealizacijo in impresionistične elemente.

EMIL ADAMIČ (1877–1936)

Svojo glasbeno pot je močno zaznamoval z zborovsko glasbo, predvsem s skladbo Vijola. V skladbi, napisani za mešani pevski zbor, se mešajo religiozna vsebina, prelivanje barv, čutnost zvočnega doživetja in uvajanje celotonskih sozvočij.

Zapoj skladbo Emila Adamiča, ki se nahaja pod gumbom, in k njej ustvari spremljavo na poljuben inštrument.

DEMETRIJ ŽEBRE (1912–1970)

Skladatelj Demetrij Žebre je odlično prenesel ideje Debussyja in Ravela v slovensko glasbo, predvsem s svojim orkestralnim delom Tri vizije.