Binarne spojine lahko imenujemo na več načinov: s števniki (z množilnimi predponami), po Stockovem sistemu (z oksidacijskim številom), po Ewens-Bassettovem sistemu (z nabojnim številom). Pri poimenovanju binarnih spojin s števniki (množilnimi predponami) uporabljamo pretežno grške števnike, le števnik za devet je latinskega izvora: 2−di, 3−tri, 4−tetra, 5−penta, 6−heksa, 7−hepta, 8−okta, 9−nona, 10−deka. Števnik za 1 delec je mono, a ga uporabljamo le v posebnih primerih (npr. spojino CO lahko imenujemo ogljikov monooksid ali ogljikov monoksid in tako poudarimo, da ne gre za podobno spojino CO2, ki ima ime ogljikov dioksid).
Spojina Cr2O3 ima ime dikromov trioksid. Pojasnimo to ime.
Število delcev označimo s števnikoma (v tem primeru di oziroma tri). Slovenskemu imenu prvega elementa dodamo pripono -ov oziroma -ev (v tem primeru kromov), fonetično zapisani latinski osnovi drugega elementa pa končnico -id (v tem primeru oksid).
Kdaj ima slovensko ime elementa pripono -ov in kdaj pripono -ev? Za odgovor na to vprašanje ne potrebujemo pravil. Zgolj primerjajmo, kaj se nam bolje sliši: "manganov" ali "manganev". Prav gotovo se bolje sliši "manganov". Ali se bolje sliši "magnezijov" ali "magnezijev"? Prav gotovo se bolje sliši "magnezijev".
| Formula spojine |
Ime spojine s števniki |
| N2O5 |
didušikov
pentaoksid
|
| IF7 |
jodov
heptafluorid
|
| P3N5 |
trifosforjev
pentanitrid
|
| Cl2O7 | diklorov heptaoksid |
|
Cu2S
|
dibakrov sulfid |
|
UH3
|
uranov trihidrid |