Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Razlaga ponazoritve z baloni

Molekula s štirimi elektronskimi pari na osrednjem atomu − SF2

Usmeritev veznih in neveznih elektronskih parov na osrednjem atomu molekule lahko ponazorimo z baloni. Vsak balon predstavlja prostor, v katerem je največja verjetnost, da je vezni oz. nevezni elektronski par osrednjega atoma. V molekuli SF2 sta na atomu žvepla dva vezna in dva nevezna elektronska para (animacija), ki ju predstavimo s štirimi baloni. Baloni imajo enak naboj, zato se bodo usmerili v prostoru tako, da bo razdalja med njimi največja. Baloni se usmerijo proti ogliščem tetraedra. V dveh ogliščih sta  vezna elektronska para, v dveh pa nevezna elektronska para centralnega atoma. Molekula SF2 je zato kotne oblike, kot pa je manjši, kot je kot v tetraedru (109,5°).

 

Teorija odboja valenčnih elektronskih parov

Oblika molekule je določena z odbojem med valenčimi elektronskimi pari na osrednjem atomu molekule. Valenčni elektronski pari na osrednjem atomu so vezni in nevezni. Vezni elektronski par (na animaciji označen z rdečo barvo) je par elektronov, ki si ga delita dva atoma, ki tvorita vez, nevezni elektronski par (na animaciji označen modro) pripada samo enemu atomu. Odboj med neveznimi elektronskimi pari je močnejši kot med veznimi in neveznimi elektronskimi pari, najšibkejši pa je med veznimi elektronskimi pari. Posledica tega različnega odboja je ob prisotnih veznih in neveznih elektronskih parov na osrednjem atomu odstopanje (popačenje) oblike molekul od idealne geometrije. Na atomu žvepla, ki je v molekuli SF2 osrednji atom, so štirje valenčni elektronski pari (dva vezna in dva nevezna). Štirje valenčni elektronski pari so usmerjeni v oglišča popačenega tetraedra. Odboj med neveznima elektronskima paramo na atomu žvepla je močnejši kot med veznima, zato kot ne ustreza kotu v tetraedru (109,5°). Molekula je kotne oblike, med vezema F−S−F je kot 98°.

<NAZAJ
>NAPREJ108/296