Ogljikovi hidrati so glavni vir energije za naše telo. Zaužijemo jih s kruhom, rižem, krompirjem, pecivom in drugo hrano. V procesu presnove se sestavljeni ogljikovi hidrati razgradijo v manjše enote, ki jih črevesje lahko absorbira in kri prenese do celic, kjer se presnovijo v vodo in ogljikov dioskid, pri tem pa se sprošča energija, potrebna za delovanje celic. V molekulah ogljikovih hidratov so vezani atomi kisika, ogljika in vodika. Njihovo ime pove, da je razmerje med vodikom in kisikom v molekulah 2:1, tako kot v molekulah vode. Vendar novejša definicija vključuje med ogljikove hidrate tudi spojine, kjer razmerje med vodikom in kisikom ni nujno 2:1, v molekulah pa sta lahko vezana tudi dušik in žveplo.
Ogljikove hidrate delimo na monosaharide, disaharide in polisaharide. Monosaharide oz. enostavne sladkorje razdelimo na heksoze (glukoza, fruktoza, galaktoza, manoza) in pentoze (riboza, ribuloza itd.). V črevesju se lahko absorbirajo lahko le monosaharidi.
Disaharidi so sestavljeni iz dveh monosaharidnih enot, ki sta povezani z etrsko vezjo. Glavni predstavniki so jedilni sladkor oz. saharoza, mlečni sladkor in maltoza.
Polisaharidi so sestavljeni iz velikega števila monosaharidnih enot. Glavni predstavniki so škrob, celuloza in glikogen.
|
|
|
aldehidna |
|
|
esterska |
|
|
karboksilna |
|
|
hidroksilna |