Vsi ogljikovodiki, ki sestavljajo bencin, gorijo in eksplodirajo, če prižgemo mešanico njihovih par in zraka. To izkoriščamo pri motorjih z notranjim izgorevanjem, vendar ne izgorevajo vsi ogljikovodiki enako. Nerazvejeni ogljikovodiki gorijo malce hitreje kot ogljikovodiki z razvejenimi verigami.

To je pomembno za pravilno delovanje motorja z notranjim izgorevanjem. V cilindru motorja mora priti do vžiga zmesi hlapov bencina in zraka v točno določenem trenutku – takrat, ko na svečki preskoči iskra. Pri stiskanju pa se zmes hlapov segreva in se lahko vžge, še preden preskoči iskra. Tedaj je delovanje motorja moteno in tak motor ima poseben zvok. V avtomobilskem žargonu pravijo, da motor "klenka". Gorivo, ki vsebuje večji delež bolj razvejanih ogljikovodikov, je bolj odporno proti samovžigu, saj so taki hlapi bolj stisljivi.

Kakovost bencina je določena s primerjavo samovžiga hlapov goriva in zraka pri stiskanju z zmesjo heptana in izooktana. To podaja oktansko število - število, ki ga vidimo na bencinskih črpalkah. Višje oktansko število pomeni, da gorivo lahko bolj stisnemo, preden pride do samovžiga.