![]() |
![]() |
| {pravilno;nepravilno} |
{nepravilno;pravilno}
|
|
|
| {nepravilno;pravilno} | {pravilno;nepravilno} |
Umetnik si pri risanju po opazovanju pomaga {z_viziranjem;oko;roko;s_palcem;vizirki} . Razdalje in velikosti predmetov primerja tako, da iztegne {roko;z_viziranjem;oko;s_palcem;vizirki} , v kateri ima vizirko, in zamiži na eno {oko;s_palcem;roko;z_viziranjem;vizirki} . Nato {s_palcem;roko;oko;z_viziranjem;vizirki} na {vizirki;s_palcem;roko;oko;z_viziranjem} primerja višino predmeta v primerjavi s širino. Pri vizirki mora biti konica dobro vidna. Poskrbi, da ima ves čas stalno točko gledanja.
Omenili smo, da slikar s pomočjo viziranja določa in primerja velikostna razmerja med posameznimi deli motiva, ki ga upodablja. Ta velikostna razmerja imenujemo proporci.
Že od nekdaj so se umetniki ukvarjali z raziskovanjem proporcev. Vedeli so, da nekateri proporci prinašajo v umetniško delo (v sliko, kip, arhitekturo ...) posebno skladnost. Eden od teh izjemno skladnih proporcev, imenovan zlati rez, je odkril že antični matematik Evklid. Ponazorimo ga z razdelitvijo daljice na dva neenaka dela tako, da je razmerje celotne dolžine daljice proti večjemu enako razmerju večjega proti manjšemu. To razmerje je približno 1,618.
