Alojz Gangl (1859-1935)

V Metliki rojeni kipar je na Akademiji likovnih umetnosti na Dunaju leta 1888 končal kiparsko specialko. V tem času je Gangl postal priznan kipar in je dobil naročilo za uresničitev prvega slovenskega javnega spomenika Valentinu Vodniku (1887-1889). Akademsko realistično delo z neoklasicističnimi in novobaročnimi kiparskimi prvinami, ki so ga postavili pred nekdanji ljubljanski licej, je pomemben mejnik v razvoju slovenskega kiparstva.

Leta 1903 je ustvaril še en spomenik, Janeza Vajkarda Valvasorja, ki je bil postavljen v Muzejskem parku (1898). Znani so tudi njegovi kipi na pročelju ljubljanske Opere (1890), doprsni kip Franceta Prešerna (1895). S svojim ustvarjalnim opusom predstavlja mejnik v zgodovini slovenskega kiparstva. V 76 letih življenja je ustvaril številne portrete in študije ter žanrske figure, v zgodovino slovenskega kiparstva pa se je zapisal predvsem kot avtor prvega slovenskega javnega spomenika Valentinu Vodniku, spomeniške, arhitekturne, nagrobne in sakralne plastike.

Avtor spomenika Alojzij Gangl je uveljavil svojo umetniško voljo v bronastem kipu Vodnika, a se je obenem trudil, da bi bil tudi podstavek čim bolj likovno čist, brez okraskov. Kip je modeliral in odlil na Dunaju. Spomenik so postavili na tedanjem Valvazorjevem trgu pred nekdanjim licejem, ki je bil v potresu 1895. leta poškodovan in kasneje porušen. Na praznem prostoru se je pozneje ustalil živilski trg, danes pa je tu ljubljanska zelenjavna tržnica.