Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Britanski fizik Joseph John Thomson je leta 1897 odkril elektrone ter razmerje med nabojem in maso elektrona. Zmotno pa je mislil, da je pozitiven naboj enakomerno porazdeljen po celotnem atomu, v njem pa so negativni delci - elektroni.
Danski fizik Niels Bohr je leta 1913 predvidel, da elektroni krožijo okoli jedra brez izgube energije le po določenih tirnicah (orbitah). Lahko pa tudi prehajajo med tirnicami. Pri prehodu elektrona med tirnicami pride tudi do energijskih sprememb.
Britanski fizik James Chadwick je leta 1932 odkril, da so v atomskem jedru poleg pozitivnih protonov tudi nevtroni, ki so brez naboja.