Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Povzetek

Zgodovina razumevanja zgradbe atoma

  • 1897 − Odkritje negativnega delca − elektrona, izmerjeno razmerje med njegovo maso in nabojem.
  • 1911 − Pozitivni naboj in skoraj vsa masa atoma je v njegovem zelo majhnem pozitivno nabitem centralnem delu (odkritje atomskega jedra), okoli katerega se gibljejo elektroni.
  • 1913 − Elektroni krožijo okoli jedra po določenih "tirnicah" (orbitah) brez izgube energije, lahko tudi prehajajo med temi "tirnicami".
  • 1932 − Odkritje nevtralnega delca v atomskem jedru - nevtrona.
  • Sodobna spoznanja − Elektron ne kroži okoli atomskega jedra po tirnicah. Giblje se prehitro in ne moremo poznati njegovega natančnega položaja, lahko pa izračunamo verjetnost nahajanja v določenem prostoru okoli atomskega jedra. Protoni in nevtroni so sestavljeni iz še manjših delcev (kvarkov).



 

Osnovni delci v atomu

  • Atom je zgrajen iz jedra, okoli jedra pa je elektronska ovojnica.
  • V jedru so pozitivni protoni in nevtralni nevtroni.
  • V elektronski ovojnici se z veliko hitrostjo gibljejo negativni elektroni.
  • Protoni in nevtroni imajo bistveno večjo maso kot elektroni, zato je skoraj vsa masa atoma zbrana v njegovem jedru.
  • Jedro je približno 100.000-krat manjše od atoma. Elektronska ovojnica zavzema večji del atoma.
Vrstno in masno število
  • Vrstno ali atomsko število (oznaka Z) je enako številu protonov v atomskem jedru.
  • Vrstno število zapisujemo levo spodaj ob simbolu elementa.
  • Masno število (oznaka A) predstavlja število vseh delcev v atomskem jedru oziroma vsoto protonov in nevtronov.
  • Masno število zapisujemo levo zgoraj ob simbolu elementa.
  • Vrstno število najdemo v periodnem sistemu elementov (celo število). Masnega števila ni v periodnem sistemu elementov.

<NAZAJ
>NAPREJ37/296