Omejili se bomo na imenovanje enoatomnih ionov. Enoatomni kation imenujemo s slovenskim imenom elementa, ki mu v pridevniški obliki dodamo končnico "-ov" oziroma "-ev" ter besedo "ion" ali "kation". Oglejmo si primere.
Na+ − natrijev ion, Ca2+ − kalcijev ion, Al3+ − aluminijev ion
V teh primerih smo izpustili izrecno navajanje naboja iona, ker je le-ta nedvoumno določljiv iz položaja elementa v periodnem sistemu.
Pri enoatomnih kationih prehodnih in drugih elementov, kjer so možni ioni z različnimi naboji, pa naboj iona navedemo z nabojnim številom v okroglem oklepaju (Ewens-Bassettov sistem). Še vedno pa uporabljamo tudi navedbo naboja iona z oksidacijskim številom v okroglem oklepaju (Stockov sistem). Oglejmo si primere. Najprej je navedeno ime po Ewens-Bassettovem sistemu, nato pa še ime po Stockovem sistemu.
Cu+ − bakrov(1+) ion oziroma bakrov(I) ion
Fe2+ − železov(2+) ion oziroma železov(II) ion
Cr3+ − kromov(3+) ion oziroma kromov(III) ion
Spoznajmo še sprejemljivi nesistematski imeni dveh pomembnih večatomnih ionov, ki ju pogosto uporabljamo.
H3O+ − oksonijev ion (sistematsko ime je oksidanijev ion)
NH4+ − amonijev ion (sistematsko ime je azanijev ion)
Enoatomni anion imenujemo z modificiranim latinskim imenom elementa, ki mu v pridevniški obliki dodamo končnico "-idni" in besedo "ion" ali "anion". Dodamo lahko tudi zapis nabojnega števila v okroglem oklepaju (Ewens-Bassettov sistem), a ga pri preprostih anionih, ker je naboj iona nedvoumno določljiv iz položaja elementa v periodnem sistemu, običajno ne navajamo. Oglejmo si primere.
Cl− − kloridni ion oziroma kloridni(1-) ion
O2− − oksidni ion oziroma oksidni(2-) ion
N3− − nitridni ion oziroma nitridni(3-) ion