Podobno kot za kisle soli lahko sklepamo tudi za bazične soli.
Vodne raztopine soli, ki so nastale z reakcijo med močno bazo in šibko kislino, so bazične.
Oglejmo si primer.
Natrijev acetat (CH3COONa) je bazična sol. To pomeni, da je pH njegove raztopine večji kot 7. Kako lahko to predvidimo?
Natrijev acetat nastane z reakcijo med ocetno kislino, CH3COOH (šibka kislina), in natrijevim hidroksidom, NaOH (močna baza). Sol torej nastane z reakcijo med močno bazo in šibko kislino.
Pojasnimo vzrok za bazičnost natrijevega acetata.
V vodni raztopini natrijevega acetata so natrijevi ioni Na+(aq) in acetatni ioni CH3COO−(aq).
$\rm{CH_3COONa(aq)} \rightarrow \rm{Na^+(aq)} + \rm{CH_3COO^-(aq)}$
Acetatni ioni v ravnotežni reakciji protolitsko reagirajo z vodo, pri tem nastanejo tudi hidroksidni ioni OH−:
$\rm{CH_3COO^-(aq)} + \rm{H_2O(l)} \rightleftharpoons \rm{CH_3COOH(aq)} + \rm{OH^-(aq)}$
Hidroksidni ioni so nosilci bazičnih lastnosti, zato je nastala raztopina natrijevega acetata bazična.
V vodni raztopini CH3COONa je torej največ natrijevih ionov (ne reagirajo z molekulami vode). Del acetatnih ionov protolitsko zreagira in nastanejo hidroksidni ioni − nosilci bazičnih lastnosti. V raztopini natrijevega acetata so v skladu z ionskim produktom vode tudi oksonijevi ioni, a jih je mnogo manj kot hidroksidnih ionov.
Raztopina CH3COONa(aq) je nekoliko bazična, njen pH je večji od 7. Ob tem poudarimo, da je raztopina bazične soli CH3COONa(aq) bistveno manj bazična (ima manjši pH) kot raztopina močne baze NaOH(aq) enake koncentracije.
Primerjajmo protolitski reakciji amonijevega iona na prejšnji strani in acetatnega iona na tej strani. Kako vemo, kateri ion protolitsko zreagira z vodo? Zakaj ni v primeru natrijevega acetata zreagiral z vodo natrijev ion?
Zapomnimo si, da v protolitski reakciji z vodo zreagira tisti ion, iz katerega lahko nastane šibka kislina oziroma šibka baza.