Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Koordinacijske spojine

Kako nastane koordinativna vez?

Kovalentna vez med dvema atomoma navadno nastane tako, da si atoma v vezi delita elektrona. Nastane skupni, vezni elektronski par. Kovalentne vezi so značilne za atome nekovin, vendar pa delitev elektronov ni edina možnost nastajanja kovalentne vezi. Posebna oblika kovalentne vezi, ki jo imenujemo koordinativna vez, nastane tako, da eden od atomov prispeva oba elektrona za vez. Koordinativna vez nastane, ko Lewisova baza (elektron donor) da svoj nevezni elektronski par Lewisovi kislini (elektron akceptor, npr. kovinski kation) in nastane adukt. Zvrsti, ki prispevajo nevezne elektronske pare za tvorbo koordinativne vezi, se imenujejo ligandi. Ligand je lahko vsaka molekula ali ion, ki ima nevezne elektronske pare. Akceptor elektronov je zvrst, ki ji primanjkuje elektronov; nevtralna molekula, ki na osrednjem atomu nima okteta elektronov, npr. BCl3 ali pa kation.
Koordinativno vez navadno označujemo s puščico, $\nearrow$. Število ligandov, ki se razporedijo okoli akceptorja elektronov (npr. kovinskega kationa), je koordinacijsko število.

Pogosti ligandi v koordinacijskih spojinah so: voda (H2O), amonijak (NH3), kloridni (Cl−), fluoridni (F−), cianidni ioni (CN−) ter ogljikov oksid (CO). Koordinacijske spojine imenujemo tudi kompleksne spojine. Pri poskusih, ki ste jih izvedli v prvi enoti, je bil akceptor elektronov kovinski ion elementov prehoda, liganda pa sta bila voda in amonijak. Koordinacijske spojine so zlasti značilne za prehodne elemente. V nadaljevanju boste spoznali, zakaj.


V tabeli si ponovo oglejte povzetek rezultatov poskusov, ki ste jih izvedli. V nadaljevanju bomo razložili opažanja pri poskusih z razlago nastajanja koordinativnih vezi med kovinskimi ioni in ligandi (vodo oz. amonijakom). 


Dopolnite

Za eno koordinativno vez prispeva ligand dva elektrona. Zvrst, ki oba elektrona sprejme, je lahko molekula, ki nima na osrednjem atomu okteta elektronov, ali kation .
<NAZAJ
>NAPREJ187/245