Slovenščina, ki jo govori približno 2,4 milijona ljudi, je za večino državljanov Republike Slovenije materni jezik. V RS jo govori približno 1,8 milijona ljudi, uporabljajo pa jo tudi Slovenci v zamejstvu in izseljenci. Za predstavnike italijanske in madžarske narodne manjšine v Republiki Sloveniji, za Rome in za priseljence je slovenščina drugi jezik ali jezik okolja. Jeziki priseljencev in Romov pri nas nimajo statusa uradnega jezika. Ker so priseljenci in Romi v stiku s slovenskim jezikovnim okoljem in ker je slovenščina v naši državi državni in uradni jezik, se morajo tako Romi poleg svojega maternega jezika naučiti tudi slovenščine.
Maternega jezika smo se naučili kot prvega jezika, v njem razmišljamo, čustvujemo in se sporazumevamo. To je jezik, ki ga večinoma najbolje obvladamo in se z njim identificiramo, hkrati pa z njim razvijamo narodno zavest in kulturo. Znanje maternega jezika je pomembno za našo narodno zavest. Slovenščina sega prek državnih meja in je tudi materni jezik zamejskih Slovencev v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem ter izseljencev. Izseljenci so ljudje, ki so se izselili v druge države (po vsem svetu). Njihova raba slovenščine je omejena le na zasebno okolje, posledično se zaradi vpliva tujega govornega okolja pozablja.
Za tujce, ki pridejo v Slovenijo za krajši čas ali ki se slovenščine učijo v svoji državi, je slovenščina tuji jezik. Naučijo se je lahko na tečajih, pri študiju v Sloveniji, poučuje pa se tudi v tujini (zlasti na fakultetah s slovanskimi jeziki).
Slovenščina je državni jezik Republike Slovenije, kar pomeni, da predstavlja državo Slovenijo navzven, uporabljajo jo državni organi, kot so vlada, predsednik države, poslanci, sodišče, vojska, policija ... V njej sta napisani slovenska himna in ustava.
Slovenščina je na celotnem ozemlju RS tudi uradni jezik, kar pomeni, da se uporablja za poslovanje v uradih, v njej so imena podjetij, sredstva množičnega obveščanja, javni napisi, v slovenščini poteka pouk v šolah (na dvojezičnih območjih tudi v jezikih narodnih manjšin v Sloveniji: v delu Prekmurja v madžarščini in v delu Primorja v italijanščini).
Slovenščina je tudi jezik kulture, politike in znanosti. Njen položaj je formalno opredeljen v Ustavi RS.
Od 1. maja 2004 je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije, kar se kaže v tem, da se nastopi predstavnikov Slovenije prevajajo v druge jezike, vsi dokumenti se prevajajo tudi v slovenščino, obstajata pa tudi slovenska različica Uradnega lista in spletni portal: www.europa.eu.int.
Dopolni povzetek o maternem jeziku.