Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Nastanek slovenskega jezika

Razmisli o položaju slovenskega jezika med drugimi evropskimi jeziki in o njegovem spreminjanju ter odgovori na vprašanja.

Katere od njih govoriš? Katere samo razumeš? Kje in kako si se jih naučil?

Zakaj sta si češki in poljski jezik zelo podobna?

Zakaj hrvaški in srbski jezik bolje razumemo kot madžarskega?

Med katere jezike sodi angleščina?

Nekateri ljudje ne znajo tujih jezikov, drugi se naučijo enega ali dva, obstajajo pa tudi ljudje, ki jih govorijo več. Kako imenujemo človeka, ki zna veliko tujih jezikov? Poliglot .

Kateri Slovenec iz 19. stoletja, ki ga poznaš iz literarne zgodovine, je znal veliko tujih jezikov?

Katere jezikovne razlike opažaš pri branju slovenske literature iz prejšnjih stoletij? Preberi navedene zglede in razmisli, ali je jezik iz 19. stoletja enak kot danes.

V nadaljevanju boš izvedel, od kod izvira slovenski jezik, kateri jezik se je v daljni zgodovini govoril na območju večine Evope in dela Azije ter kateri jeziki so si sorodni in zakaj.

Indoevropski prajezik

Jezik, iz katerega se je razvila večina evropskih jezikov, med drugim tudi slovenščina, se imenuje indoevropski jezik ali indoevropščina.

Sredi 3. tisočletja pred štetjem so na ozemlju vzhodne Evrope in dela Azije govorili indoevropski prajezik. Zaradi tega so si danes nekateri evropski jeziki med seboj precej podobni. Kasneje se je indoevropski prajezik zaradi preseljevanja ljudstev razširil še na ozemlja Male Azije, Indije in zahodne Evrope. Jezik se je začel na posameznih območjih spreminjati in razlikovati od jezikov na drugih območjih. Določene značilnosti indoevropščine pa so se ohranile, zato je tudi pri t. i. nesorodnih jezikih moč najti podobnosti.

Prav podobnost med evropskimi jeziki je znanstvenike pripeljala do odkritja indoevropskega prajezika, ki nikoli ni bil zapisan, znanstveniki pa so na podlagi primerjav med besedami ugotovili, kakšen je bil. S primerjavami besed se ukvarja primerjalno (komparativno) jezikoslovje.

<NAZAJ
>NAPREJ36/442