Povzetek

Socialne zvrsti jezika izbiramo glede na govorni položaj in okoliščine sporazumevanja. Delimo jih na knjižne in neknjižne. Knjižni zvrsti sta dve, zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Knjižne zvrsti jezika se človek običajno ne nauči kot maternega jezika, ampak v šoli, ob prebiranju literature in ob branju, poslušanju in gledanju množičnih občil oz. iz medijev. Knjižni jezik, ki ima vseslovensko in narodnopovezovalno vlogo, pozna dve različici: zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik je natančno predpisan. V njem pišemo, govorimo pa ga, kadar nastopamo pred večjim številom ljudi oz. pred javnostjo ter pri pouku.

Pravila knjižnega jezika so zapisana v jezikovnih priročnikih: v Slovenskem pravopisu in Slovenski slovnici. 

Knjižni pogovorni jezik je manj stroga različica knjižnega jezika, ki se uporablja pri pogovorih z ljudmi iz drugih slovenskih pokrajin. Dopusten je tudi v govorjenih radijskih in TV-oddajah, ki potekajo v živo, v anketah, intervjujih ... Knjižni pogovorni jezik dovoljuje le manjše odmike od slovenske knjižne norme, npr. izpust končnega i-ja v nedoločniku (moraš odgovorit, začni se učit ...), izpust neobstojnih samoglasnikov, zlasti i-ja (so bli).