V 2. polovici 17. stoletja so s pojavom absolutističnih monarhij središča kulture postali dvorci, npr. Versailles v Franciji, Schönbrunn v Avstriji, Petrov dvorec in Zimski dvorec v Rusiji. V meščanskih vilah se je začelo raznoliko salonsko dogajanje z interpretiranjem različnih umetnostnih vrst: igrali so klasično glasbo, peli odlomke iz opernih del in prebirali književne odlomke. Tako je književnost v salonskem okolju postala del družabnosti.
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je oznaka za kulturno in idejno gibanje 18. stoletja, ki je nastalo v Franciji in je pripravljalo podlago za francosko revolucijo (1789). To ni splošen umetnostni slog, saj se izraz ne uporablja za glasbo in arhitekturo, ampak le za književnost 18. stoletja. Razsvetljenstvo je književno obdobje, ki je poudarjalo razum. S filozofskega vidika je razsvetljenstvo miselni tok med letoma 1680 in 1780, ki verjame v napredek in zaupa v moč razuma. V prenesenem pomenu je razsvetljenstvo ozaveščanje in izobraževanje meščanstva, ki se bori za družbeno enakopravnost in proti privilegiranemu položaju plemstva in duhovščine.
Razsvetljenci so poudarjali človekovo enakost pred zakonom, pravico do svobode, svobodo tiska in mišljenja ter za najvišji vrednoti določili razum in znanost.
Bili so znanstveno dejavni in prizadevali so si enciklopedično zajeti vse človeško znanje. Pisci člankov Enciklopedije, ki je izhajala med letoma 1751 in 1765 (Diderot, Rousseau in Voltaire), se imenujejo enciklopedisti. Borili so se za večje politične pravice meščanstva in enakopravnost v družbi ter proti privilegijem plemstva. Trdili so, da je treba človeka ceniti po njegovih sposobnostih, ne pa po pravicah, ki jih dobi z rojstvom. Izhajali so iz filozofskih idejnih podlag.
Literarne zvrsti in vrste
V poeziji je postala priljubljena zvrst basen. Basni v vezani
besedi je pisal Ivan Andrejevič Krilov, v nevezani besedi pa
Gotthold E. Lessing.
Dramatiki so pisali klasične tragedije (Voltaire), lahkotne
rokokojevske komedije (Pierre de Marivaux) in druge komedije (Pierre
Beaumarchais).
V epiki so nastali pustolovsko-ljubezenski, pikareskni in komično-satirični romani.
S predelavami so nastale nove oblike, in sicer potopisno-didaktični romani
(Daniel Defoe: Robinson Crusoe), potopisno-satirični romani (Jonathan Swift:
Gulliverjeva potovanja), pustolovsko-satirični oz. filozofsko-satirični (Voltaire: Kandid ali optimizem), komično-humoristični (Henry Fielding: Tom Jones), vzgojni, sentimentalni, ljubezenski in pisemski romani.
Razsvetljenci so pisali tudi polliterarne zvrsti: razprave, traktate, eseje, dialoge ter filozofsko in moralistično prozo (John Locke, Immanuel Kant,
Jean-Jacques Rousseau), pa tudi
potopise, pisemska poročila, avtobiografije in spomine.