Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Antična epika
Epika se je razvila v arhaični dobi grške književnosti s Homerjem, ki mu pripisujejo avtorstvo Iliade in Odiseje. V zvezi z avtorstvom obeh epov se pojavlja t. i. homersko vprašanje: ali je Homer avtor obeh epov, saj se epa snovno, jezikovno in zgradbeno tako razlikujeta, da se je pojavil dvom, ali je obe deli napisal isti avtor. Danes prevladuje mnenje, da imata oba epa istega avtorja, saj v zgradbi in drugih značilnostih najdemo več podobnosti kot razlik (npr. število spevov v obeh epih je enako, junaki imajo stalne ukrasne pridevke, pogosto je uporabljena homerska primera).
Iliada in Odiseja (ter Eneida iz rimske književnosti) so junaški epi. Opevajo dejanja junakov, katerih življenje je usodno določeno, v dogajanje posegajo bogovi, ki imajo podobne lastnosti kot ljudje. Epi so pripovedne pesnitve, pisane v heksametrih in razdeljene na speve. Po vsebini so zgodovinski, satirični, viteški, junaški ... Junaški epi govorijo o velikih in slavnih dogodkih (npr. pohod na Trojo). Seznanjajo nas s kulturo časa, ki ga opevajo. Iz epov so se kasneje razvili romani.

Iliada pripoveduje le o zadnjem delu dogajanja v trojanski vojni. Osrednji junaki v epu so Ahil, Agamemnon, Menelaj, Patrokel, Hektor, Paris in Priam. Življenje junakov je usodno določeno, volji bogov pa se junaki ne morejo upreti. Življenje ljudi v Iliadi je prikazano kot kruto in težko, življenje bogov pa je predstavljeno kot razigrano, neodgovorno in srečno.

Osrednji rimski (nedokončani) nacionalni ep, Vergilova Eneida, je nastal v zlati dobi rimske književnosti. Vergil se je zgledoval predvsem po Odiseji. Opeva mitično zgodovino Rima, v ospredje pa postavi Enejevo vlogo. Novost v Eneidi je v primerjavi z grško epiko predvsem rimska imperialna ideja.. V primerjavi s Homerjevima epoma je Eneida bolj racionalna in umetelna, junaki so abstraktno idealizirani, v slogu je več patosa, subjektivnosti in slikovitosti. Osrednje epske osebe v Eneidi so Enej, kraljica Didona in Turn.

Za utrjevanje znanja o delitvi antične književnosti poveži obdobja v rimski književnosti s časom njihovega trajanja.

arhaična doba
240–81 pred štetjem
zlata doba
81 pred štetjem–14
srebrna doba
14–117
obdobje poznega cesarstva
117–476
Število napačnih: 0

Označi književne osebe iz Iliade.

<NAZAJ
>NAPREJ239/442