Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Verske himne v staroegipčanskem pesništvu so posvečene egipčanskemu bogu Amonu. Pesem nosačev žita spada med prve delovne in socialne pesmi, nastale pa so tudi ljubezenske in refleksivne pesmi. Ohranjenih je približno 60 ljubezenskih pesmi. Vse so napisane v novoegipčanskem jeziku. Razpoloženje v njih je raznoliko, resno ali veseljaško, odnos do ljubezni je zelo svoboden in izrazito čuten.

Staroegipčanska proza se prepleta s pisateljevo domišljijo in pravo mitološko snovjo. Na ostankih starih umetnin so ohranjene tudi zgodbe, bajke in pravljice, kjer se prvič v razvoju svetovne književnosti pojavijo motivi duhov in čarovniške teme. V prozi so zbirke modrostnih naukov, izrekov in misli, poučne zgodbe, nasvete, prerokbe, svarila in prva zgodovinska poročila.

Hieroglifi

Prisluhni značilnostim v razvoju hieroglifov.

Hieroglifne poslikave zidov v grobnici Ramzesa V. in VI.

Himna sončnemu božanstvu

Himno sončnemu božanstvu Atonu naj bi bil v novoegipčanskem jeziku napisal faraon Amenofis IV., ki se je preimenoval v  Ehnatona 'všečnega Atonu'. Ta faraon se je zavzemal za uvedbo monoteizma, vere v enega boga.

Ehnaton z ženo Nefretete in tremi hčerami daruje bogu Atonu, ki je upodobljen kot sončna krogla z žarki. 

Himna sončnemu božanstvu je hvalnica vsemogočnemu Atonu, poosebljeni luči, ki daje življenje, ljudje pa ga častijo s svojim delom in žrtvovanjem za blaginjo njegovega namestnika na Zemlji, faraona. Lirski subjekt izreka tudi hvalo naravi, ki daje ljudem življenje, in samemu sebi.  Himno napolnjujejo neposredni opisi vsakdanjega življenja. Vpliv Ehnatonove Himne sončnemu božanstvu zasledimo v biblijskih psalmih (psalm št. 104), kar priča o medsebojni povezanosti staroveških kultur. Slovenski prevod je nastal po angleških prepesnitvah in ni celoten; večina prevajalcev namreč izpušča srednji del himne, ki je pesniško manj zanimiv, saj je sestavljen iz ponavljanj in naštevanj.

Himna (grš. hýmnos – napev) je lirska pesniška oblika, podobna odi, imenovana tudi hvalnica ali slavilna pesem, napisana v patetičnem (vzvišenem) tonu. Snov zajema iz religije, družbe, države in naroda. Svečani ton himen temelji na ponavljanju posameznih verzov, refrenu, besednih igrah, aliteracijah in ponavljanju samoglasnikov.

Kako se imenuje evropska himna in kdaj se izvaja?

<NAZAJ
>NAPREJ275/442