Povzetek

Po pregonu protestantov in zatiranju protestantske vere se je ob koncu 16. stoletja v slovenskih deželah ponovno utrdila katoliška vera. Katoliški duhovniki niso bili tako plodoviti pisci kot protestantski, saj do leta 1672 niso izdali nobene knjige. Od leta 1672 do sredine 18. stoletja se je v slovenskih deželah uveljavil barok z izrazito nabožno književnostjo. Izvirna in prevodna književnost (pridige, Škofjeloški pasijon) je bila pod okriljem Cerkve. Ustanovljena je bila Academija operosorum (Akademija delovnih), katere prvotni namen je bil razvoj   književnosti. Njeni člani so do leta 1725, ko je prenehala delovati, raziskovali tudi pravno, teološko in medicinsko stroko. Leta 1689 je Janez Vajkard Valvazor izdal prvo slovensko enciklopedijo Slava vojvodine Kranjske.
Baročni slog vsebuje precej nemških in latinskih izrazov, jezik je razgiban, bogat s figurami in gostobeseden.

Pridige Janeza Svetokriškega

Janez Svetokriški je izdal pet knjig pridig z naslovom Sveti priročnik – Sacrum promptuarium. Izhajale so v obdobju 15 let na prehodu iz 17. stoletja v 18. V zbirki, katere tisk so omogočili plemiški in cerkveni dobrotniki, je 233 pridig, med drugim tudi pridiga Na noviga lejta dan.

Na noviga lejta dan

Pridiga Na noviga lejta dan je izšla leta 1697 kot novoletno voščilo. V njej duhovnik dvema mladoporočencema in drugim vernikom daje krščanske napotke za uspešen zakon, pri čemer poudarja nujnost strpnosti in potrpežljivosti zakoncev. Moralni nauk je ponazorjen z zgledi – eksempli, ki so sestavni deli vsake pridige in so lahko moralno pozitivni ali negativni. Za ponazoritev uporablja anekdote, šaljive ali alegorične zgodbe in prispodobe.