Glavni junak je Alcest, daljni potomec atiških prednikov, tip pravičnika z visoko postavljenimi moralnimi kriteriji. Ceni čast, plemenitost in razumnost, zato je zgrožen nad moralnimi napakami svojega okolja. Ostro jih kritizira in želi v znamenje upora oditi stran od ljudi, v samoto. Njegov prijatelj Filint ga miri, saj gleda na svet povsem drugače. Prisega na praktičnost in zlato sredino, ne zagovarja prepira, češ da ta ni ne smiseln ne koristen. Meni, da je treba živeti razumno, umirjeno, v skladu z družbenimi pravili, spremembe pa uvajati zmerno in postopno.

Vse se postavi na glavo, ko se Alcest v nasprotju s svojimi stališči zaljubi v žensko, ki pooseblja vse napake, ki jih Alcest tako sovraži. V njem se začne tipično klasicistični boj med razumom in strastjo. Rešitev vidi le v svoji osamitvi, s čimer se komedija, že skoraj tragikomedija, zaključi. S tem tudi njegove moralne vloge ni več.

"Ta stvor" je človek.