Grupiranje podatkov

Kadar je podatkov veliko, jih najbolj pregledno uredimo tako, da jih združimo oziroma grupiramo v skupine, ki jih v statistiki imenujemo razredi.

Grupiranje naredimo po naslednjih korakih:

najprej določimo lastnosti podatkov v posameznih razredih tako, da bo vsak podatek v natanko enem razredu,
podatke razporedimo v razrede in jih preštejemo.

Število podatkov v razredu imenujemo frekvenca razreda in jo označimo s $f$. Če razrede oštevilčimo, potem oštevilčimo tudi frekvence s $f_1, f_2, f_3 ...$ ali splošno za $k$-ti razred s $f_k$.

Spodnja aktivna slika kaže, kako oblikujemo razrede in določimo frekvence razredov.

Dogovorimo se, da bomo število razredov označili z $r$. Zelo pregledno je, če lastnosti razredov in njihov frekvence uredimo v preglednici, ki jo imenujemo frekvenčna porazdelitev.

Frekvenčna preglednica ali frekvenčna porazdelitev je prikaz lastnosti razredov in njihovih frekvenc v preglednici.

Razred	Lastnost podatka	$f_k$
1.	Lastnost 1	$f_1$
2.	Lastnost 2	$f_2$
...	...	...
$r$.	Lastnost $r$	$f_r$
Skupaj	/	$N$

Preglednici smo dodali spodnjo vrstico, v kateri seštejemo vse frekvence razredov. Če se nismo zmotili, je vsota vseh frekvenc enaka ravno velikosti populacije $N$.

Če želimo med seboj primerjati frekvence posameznih razredov, jih izrazimo relativno glede na velikost populacije $N$.

Relativna frekvenca $f_k^0$ je enaka deležu podatkov v $k$-tem razredu glede na število vseh podatkov $N$, ki smo jih opazovali: $$f_k^0=\frac{f_k}{N}$$

Če relativno frekvenco pomnožimo s $100$, dobimo odstotek podatkov v $k$-tem razredu: $f_k\, \%=f_k^0\cdot 100$

<NAZAJ

>NAPREJ622/661