Povzetek

1. Predpis $f(x-b)= \log_a(x-b)$, določa vzporedni premik v smeri osi $x$ za vektor $(b,\,0)$. Pozitiven $b$ pomeni premik desno, negativen pa levo. Premakneta se obe značilni točki in pol. Spremeni se tudi definicijsko območje.

2. Predpis $f(x) +c= \log_ax+c$, določa vzporedni premik v smeri osi $y$ za vektor $(0,\,c)$. Pozitiven $c$ pomeni premik navzgor, negativen pa navzdol. Premakneta se obe značilni točki. Pol, definicijsko območje in zaloga funkcijskih vrednosti se ohranijo.

Premike lahko med sabo komponiramo. Tako na primer predpis $f(x-b)+c= \log_a(x-b)+c$ določa vzporedni premiku za vektor $(b,\,c)$.

3. Predpis $A\cdot f(x) = A\cdot \log_ax$ določa razteg vzdolž osi $y$. Pozitiven $A$ povzroči samo razteg, negativen pa povzroči tudi zrcaljenje preko osi $x$. Premaknejo  se vse točke razen presečišča z $x$-osjo. Pol, definicijsko območje in zaloga funkcijskih vrednosti se ohranijo.

4. Predpis $f\left( \frac{x}{k}\right) = \log_a \left( \frac{x}{k}\right)$ določa razteg za faktor $k$ vzdolž osi $x$, ki pa mu ne posvečamo posebne pozornosti, ker ga lahko pretvorimo v premik v smeri $y$-osi.

Pri komponiranju pazimo na vrstni red transformacij.