Aerosoli, majhni delci prahu, vodne pare in različnih onesnaževal v Zemljini atmosferi, prestrežejo del infrardečega sevanja, ki ga pošilja Sonce, in ga odbijajo nazaj v vesolje, tudi površina Zemlje odbije nekaj teh valov nazaj v vesolje. Zaradi procesa odboja se površina Zemlje ohlaja. Proces ohlajanja pa je uravnotežen s procesom tople grede. Sončna energija, ki jo prepušča atmosfera, ogreva Zemljo. Povprečna temperatura na Zemlji je približno 285 K, torej precej nižja, kot je temperatura Sonca, vendar še vedno dovolj visoka, da površina Zemlje oddaja elektromagnetno valovanje. Zaradi nizke temperature je sevalna energija Zemlje večinoma v infrardečem območju. To sevanje Zemlje je namenjeno vesolju. Vendar večino sevanja absorbirajo plini tople grede. Absorbirana energija se v plinih pretvori v notranjo energijo, kar se odraža v segrevanju plinov. Segreti plini pa kot vsako segreto telo oddajajo elektromagnetno valovanje. Plini tople grede sevajo infrardeče žarke v vse smeri, nekaj žarkov se usmeri nazaj na površino Zemlje, kjer jih ta zopet absorbira. Površina zemlje se segreje in ponovno seva. Pojav tople grede je naraven pojav, ki omogoča življenje na Zemlji, saj bi se sicer Zemlja ohlajala, temperature bi bi bile tako nizke, da se življenje ne bi moglo normalno razvijati. Poenostavljen prikaz pojava tople grede podaja spodnja shema.
Problem je čezmerno ogrevanja atmosfere zaradi povečane koncentracije plinov tople grede, ki se sproščajo v atmosfero zaradi velike porabe fosilnih goriv in razpršil.
|
Nevarnost segrevanja atmosfere ni v tem, da se segreva, ampak v hitrosti segrevanja. Na primer, v zadnjih 130 letih se je sedemkrat povišala srednja temperatura atmosfere v mejah od 0,3 do 0,7 oC. V prihodnje lahko pričakujemo, da se bo v povprečju vsakih deset let povišala povprečna temperatura atmosfere za 0,2 oC. Spremembe temperature atmosfere so se dogajale tudi v preteklosti, vendar v daljših časovnih odbobjih, zato so se lahko živalske in rastlinske vrste nanje prilagodile. Zaradi veliko hitrejših sprememb, ki smo jim priča danes, se mnogo vrst ne bo moglo prilagoditi, zato jim grozi izumrtje.